Koalicija nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka

Ljubljana, 6. februar 2008

MnenjA Koalicije nevladnih organizacij za ohranitev Triglavskega narodnega parka o

predlogu zakona o Triglavskem narodnem parku

29. januarja 2008 je Ministrstvo za okolje in prostor na svoji spletni strani objavilo predlog novega

zakona o Triglavskem narodnem parku, in pozval vse zainteresirane k pripombam do 6. februarja

nakar naj bi bil predlog predložen Vladi. Predlog zakona vsebuje uvod, besedilo členov,

obrazložitev, karto predlaganih varstvenih območij in seznam ožjih varstvenih območij.

Koalicija nevladnih organizacij meni da je predstavljeni predlog zakona neustrezen in kot tak

neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Glavni razlogi za takšno mnenje so predstavljeni v nadaljevanju in prilogah.

Postopkovni razlogi

Kot je navedeno v uvodu se priprava tega zakona vleče že vsaj petnajst let. V prejšnjem mandatu je

predlog zakona na osnovi gradiva MOP z istim naslovom vložil poslanec Dušan Vučko. Odziv na ta

predlog v strokovni javnosti in civilni družbi je bil ogorčen, saj je bil poleg ostalih slabosti eden od

namenov predloga zmanjšati območje TNP in omogočiti gradnjo na obali Bohinjskega jezera.

Triindvajset nevladnih organizacij povezanih v koalicijo za Triglavski narodni park je septembra

2004 predstavilo Spomenico za Triglavski narodni park, s katero smo izrazili nasprotovanje

tedanjemu osnutku novega zakona o TNP in postavili zahteve civilne družbe glede prihodnjega

zakona in delovanja TNP. Maja 2005 smo na podlagi spomenice pripravili osnutek zakona, ki smo

vam ga ponudili kot ustreznejšo podlago za novi zakon. Po volitvah 2004 je predlagateljstvo zakona

o TNP prevzel poslanec Jožef Školč, in predlog je še vedno v državnozborski proceduri.

Od marca 2006 sva predstavnika koalicije Marjeta Keršič Svetel in Jernej Stritih sodelovala v

Komisiji za pripravo zakona o Triglavskem narodnem parku, ki ste jo ustanovili januarja 2006 da bi

pripravila predlog zakona, ki bo sprejemljiv za vse deležnike. Ker Zakon o TNP ni bil vključen v

program dela Ministrstva v letu 2006, komisija v prvem letu svojega delovanja ni dosegla svojega

cilja. Zaradi tega smo februarja 2007 v Cankarjevem domu pripravili mednaroden strokovni posvet

o TNP in marca na ministra Podobnika naslovili pismo z zahtevo po takojšnjih ukrepih, da bi

ustavili nezakonite posege v TNP ter zagotovili kakovostno pripravo in izvajanje bodočega zakona

o TNP. Delo komisije je bilo poleti 2007 prekinjeno in sedemnajstega januarja 2008 smo po več kot

polletni novo različico osnutka Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so jo pripravile službe

ministrstva.

Na seji Komisije 25. januarja je bil predlog »sprejet«, kljub temu da se predstavnika NVO zaradi

opravičenih razlogov seje nisva mogla udeležiti, da je Koalicija NVO pisno izrazila svoje

nestrinjanje z osnutkom in kljub temu da je župan Bohinja g. Kramar protestno zapustil.

S sedanjo objavo in napovedjo skorajšnje obravnave na Vladi, ministrstvo za okolje in prostor po

letih neaktivnosti ustvarja časovno stisko za obravnavo in sprejem zakona pred državnozborskimi

volitvami po načelu: »Važno da je zakon sprejet, ne glede na njegovo kakovost«. Isti pristop je to

ministrstvo izbralo že leta 2004, ko v »časovni stisiki« pred vstopom v EU ni bila opravljena

ustrezna javna razprava o Vladnih uredbah glede omrežja Natura 2000, hkrati pa so bila iz

strokovnih predlogov izzvzeta nekatera pomembna območja za varstvo narave. Takšne logike

časovne stiske in izvršenih dejstev ne moremo sprejeti.

Z načinom kako je bil sedanji predlog zakona potrjen in objavljen je ministrstvo tudi poteptalo

načela partnerstva, na katerih smo menili, da temelji udeležba nevladnih organizacij in lokalnih

skupnostih v Komisiji za pripravo zakona. Kljub temu, da smo dali vrsto pismenih in ustnih

predlogov in opozarjali na področja, kjer konsenz ni bil dosežen, so člani komisije iz vrst uradnikov

ministrstva komisijo zlorabili za uveljavljanje lastnih stališč, za netransparentne dogovore z

interesnimi skupinami in da bi odvrnili pozornost od dogajanj v parku, kakršno je bila protipravna

izdaja dovoljenja za gradnjo dela bodočega biatlonskega centra na Rudnem polju v nasprotju z

mnenjem Zavoda TNP, ki ga je podpisala sama predsednica komisije. Sedanji predlog zato ne

moremo sprejeti kot rezultat skupnega dela, pač pa le kot predlog ministrstva samega. Sam proces

pa prav gotovo ne predstavlja primer dobre prakse udeležbe javnosti in sodelovanja vlade in civilne

družbe.

Vsebinski razlogi

Z razočaranjem ugotavljamo, da ta osnutek kot celota ne ustreza zahtevam iz Spomenice za TNP in

ne upošteva rešitev predlaganih v našem osnutku zakona iz 2005. Predstavljeni osnutek prav tako

ne izpolnjuje zaveze, ki jo je dal v zvezi s TNP Predsednik Vlade Janez Janša v svojem nastopnem

govoru novembra 2004, niti kriterijev, ki jih je Komisiji za pripravo zakona zastavil minister

Podobnik na njenem prvem sestanku marca 2006, zahtev, ki so jih je ob podelitvi Diplome Sveta

Evrope postavili evropski ministri, zahtev omrežja Natura 2000 in zaveze ki jo je Slovenija dala

UNESCU v zvezi z biosfernim območjem Julijske Alpe.

Osnutek zakona je za koalicijo NVO nesprejemljiv predvsem iz naslednjih razlogov:

― Ne zagotavlja sodobnega celovitega in učinkovitega upravljanja z narodnim parkom

ter preprečevanja vse bolj razširjenih nedovoljenih posegov, saj v bistvu ohranja

sedanjo institucionalno strukturo upravljanja parka, ki se je izkazala za neuspešno.

―

Ne zagotavlja ustreznega sistema varstvenih območij, s katerim bi zagotovili 75%

območja brez rabe, učinkovito ohranjanje kulturne krajine v ostalih območjih in

omejitev ter okoljsko in naravovarstveno sanacijo območij intenzivne rabe.

― Ne odgovarja na izziv prevladujočega zasebnega lastništva zemljišč in ne vzpostavlja

učinkovitega sistema upravljanja z državnimi zemljišči in lastnino v parku.

―

Ne zagotavlja ustreznih finančnih virov za programe trajnostnega razvoja v parku in

njegovem vplivnem območju.

― Ne nudi podpore celovitemu razvoju in varstvu biosfernega območja Julijske Alpe, v

katerega so se vključile celotne parkovne občine, niti ne odgovarja na vprašanje kako

upravljati dele območij Natura 2000, ki segajo izven sedanjih meja parka.

Podrobneje so ti razlogi obrazloženi v Prilogi 1, ki predstavlja ključne rešitve predloga zakona

NVO iz 2005 in jih primerja s sedanjim predlogom, primerja izhodišča za zakon navedena v uvodu

in besedilo samih členov ter primerja predlagane varstvene režime v obeh predlogih. Priloga 2

predstavlja zadnji predlog varstvenih območij NVO, ki temelji na analizi dejanske rabe zemljišč v

TNP in je skladen z merili IUCN. Priloga 3 vsebuje predloga zakona o TNP NVO iz 2005, priloga 4

Spomenico o TNP in priloga 5 pismo ministru Podobniku iz marca 2007.

Menimo, da je zakon s smiselnim upoštevanjem rešitev, ki smo jih predlagali v predlogu NVO iz

2005 in našega predloga varstvenih območij možno dopolniti tako, da bo predstavljal kakovosten

korak naprej v ohranjanju narave v Sloveniji in da bo o njem možen širok konsenz. Glede na to, da

v okviru Komisije za pripravo zakona v okviru MOP naše rešitve niso bile upoštevane, in da

nekatere nujne rešitve niso predmet pristojnosti tega resorja, predlagamo da se upoštevajo v procesu

medresorskega usklajevanja.

Pričakujemo, da bo zaradi strateškega pomena zakona za razvoj Slovenije ta predlog obravnaval

tudi Svet za trajnostni razvoj. V primeru take obravnave smo pripravljeni podrobno pojasniti naša

stališča vsem deležniko in po potrebi zagotoviti udeležbo vidnih mednarodnih strokovnjakov s

področja upravljanja zavarovanih območij.

V primeru da naše mnenje ne bo upoštevano v procesu odločanja o predlogu zakona znotraj Vlade,

bomo cilje Spomenice za TNP uveljavljali v okviru javne razprave o zakonu in drugih

demokratičnih sredstev, ki so na voljo civilni družbi.

Verjamemo, da boste naše mnenje objavili na spletni strani namenjeni novemu zakonu, vsekakor pa

ga bomo objavili tudi na speltnih straneh članic koalicije. V upanju na nov zakon, ki bo temeljil na

sodobnih pristopih za izboljšanje učinkovitosti ohranjanja ob hkratni zagotovitvi boljših pogojev za

življenje lokalnega prebivalstva.

Jernej Stritih

Predsednik CIPRA Slovenija

Č

lani Koalicije za ohranitev Triglavskega narodnega parka: CIPRA Slovenija, Društvo Mountain

Wilderness Slovenije, Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za okolje,

družbo, naravo in zdravje Ljubljana, DOPPS – Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije,

Društvo za permakulturo Slovenije, Društvo za varstvo okolja Bled, Gorenjsko ekološko združenje,

Iniciativni odbor za ohranitev Triglavskega narodnega parka, Naša Slovenija/Slovenia Nostra,

Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo RTV Ljubljana, Zavod za oživitev civilne družbe,

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZRC SAZU, Zveza

društev za varstvo okolja, Zveza ekoloških gibanj – ZEG, Zveza geografskih društev Slovenije,

Zveza hortikulturnih društev v Sloveniji, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire

Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega

kongresa, Planinsko društvo Jakoba Aljaža Maribor

V vednost:

􀁺 Ministrstvo za okolje in prostor

􀁺 Vlada RS

􀁺 Javnost preko medijev in spletnih strani