c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

AAG vložil pobudo za referendum TEŠ 6


clip_image002

V Alpe Adria Green, mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave, članici svetovne organizacije za boj proti podnebnim spremembam  TckTckTck org., ki deluje v Sloveniji v javnem interesu smo se na podlagi zaključkov iz posvetovalnega seminarja v Strunjanu, ki je bil 4,5 in 6 tega meseca in na podlagi strokovnih podlag, ki so jih podali strokovnjaki iz različnih področij ( v prilogah) odločili, da damo pobudo Državnemu Zboru RS, katero smo jo vložili danes zjutraj, da razpiše posvetovalni referendum na katerem, bi se državljani RS sami odločili o smiselnosti izgradnje ekološko sporne in ekonomsko neopravičene naprave TEŠ 6 v velikosti, kot je sedaj predlagana.

Da bi se izognili zbiranja podpisov za izvedbo tega posvetovalnega referenduma in takorekoč izničili stroške za izvedbo tega referenduma, bi ga izvedli skupaj z referendumom o »MALEM DELU«.

Z tem referendumom bi zagotovili ekološki razvoj Slovenije, ki bi tudi našim potomcem omogočil preživetje ter postavitev naprave za pridobivanje električne energije, ki bi bila tudi v finančnem in ekološkem pogledu spremenljiva za Republiko Slovenijo.

 

Datum: 12.02.2011

Predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar

Poslanska skupina Socialnih demokratov

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke

Poslanska skupina Zares

Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije

Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke

Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke

Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije

Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti

Poslanska skupina samostojnih poslancev

ZADEVA: Pobuda za razpis posvetovalnega referenduma o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6 )

Spoštovani!

Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, ki je bila sprejeta leta 1992, je prvi mednarodno zavezujoč dokument, ki na mednarodnem nivoju obravnava vprašanje odziva na spreminjanje podnebja. Cilj te konvencije je doseči ustalitev koncentracij toplogrednih plinov v ozračju na takšni ravni, ki bo preprečila nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem.

Gre za pomemben dogodek na področju varovanja okolja, saj pomeni začetek organiziranega in usklajenega delovanja za ublažitev oziroma preprečitev neugodnih podnebnih sprememb, ki so že začele ogrožati človeštvo, še bolj pa ga bodo v prihodnjih desetletjih.

K tej konvenciji je bil leta 1997 sprejet še Kjotski protokol, ki ga je Slovenija ratificirala v letu 2002. Kjotski protokol predstavlja majhen, a izredno pomemben prvi korak na poti k reševanju problematike podnebnih sprememb, ki so ena največjih groženj človeštvu v sedanjem času. Ta v obdobju med letoma 2008 in 2012 predvideva zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Slovenija – protokol je podpisala oktobra 1998 in ga julija 2002 tudi ratificirala – se je obvezala, da bo v prvem ciljnem obdobju za osem odstotkov zmanjšala emisije toplogrednih plinov glede na izhodiščno leto 1986, ko so bile emisije toplogrednih plinov najvišje. Leta 1986 so bile emisije toplogrednih plinov v Sloveniji 20,60 milijona ton ekvivalenta CO2, osemodstotno zmanjšanje pa pomeni, da Slovenija v obdobju 2008-2012 v povprečju ne sme preseči 18,95 milijona ton emisij ekvivalenta CO2 na leto.

Državni zbor Republike Slovenije je leta 2009 sprejel Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb, ki potrjuje zavezanost Slovenije načelom trajnostnega razvoja kot zavezo sedanjih generacij, da uresničimo takšen razvoj naše skupnosti, ki bo izboljšal možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. Poleg izhodišč za mednarodna pogajanja določa deklaracija tudi vrsto ukrepov na nacionalni ravni in sicer:

– prenos zakonodaje Evropske unije na področju podnebnih sprememb;

– pripravo analize o možnostih, stroških in koristih zmanjšanja izpustov za vsaj 80 % oziroma do leta 2050;

– zastavitev prehoda v nizkoogljično družbo in družbo trajnostnega razvoja kot osrednjega razvojnega cilja v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2020;

-  pripravo strateških in programskih dokumentov, nacionalnega programa za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe;

– pripravi nacionalnega energetskega programa na temelju obnovljivih virov energije;

– pripravi celovite strategije komuniciranja z javnostmi in učinkovitih ukrepov vzgoje in izobraževanja za področje podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja;

– zagotovitvi sodelovanja strokovne in širše javnosti, še posebej gospodarstva, strokovnih in znanstvenih institucij ter nevladnih organizacij, za uresničitev teh nalog.

Državni zbor je z Deklaracijo o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb pred Kopenhagensko konferenco določil splošna izhodišča za podnebna pogajanja na podlagi priporočil IPCC, po katerih bi morale razvite države znižati emisije za 40% do leta 2020 in za 80 do 95% do leta 2050. S Kopenhagenskim dogovorom je bilo dogovorjeno, da je globalni cilj zaustaviti segrevanje ozračja pri 2° Celzija, kar za razvite države pomeni znižanje izpustov za 80 – 95% glede na leto 1990 do leta 2050.

Vizija za Slovenijo po Deklaraciji Državnega zbora je v energetiki varčna in učinkovita raba energije ter nizkoogljicna in trajnostna proizvodnja energije, ki bo temeljila na obnovljivih virih in pametnih energetskih omrežjih. Načrtovana prenova TEŠ oz. izgradnja novega več kot 1200 miljonov EUR vrednega 600 megavatnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) na premog po našem mnenju ni skladna s srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov iz Deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove svetovne politike do podnebnih sprememb.

Ker je TEŠ 6 vključen v Evropsko shemo trgovanja z izpusti CO2, predstavlja tudi veliko finančno tveganje. V zadnjih letih je bilo po svetu veliko naporov vloženih v napovedovanje prihodnjih cen emisijskih kuponov, saj je to ključen element ekonomskega vrednotenja investicij z vidika podnebnih sprememb. Najbolj razvit sistem vrednotenja so julija 2009 vzpostavili v Veliki Britaniji, pri čemer ceniki stalnih cen vrednosti tone CO2 po tem sistemu letu 2030 presežejo vse cene, ki so bile predpostavljene pri načrtovanju bloka 6 v TEŠ.

Načrtovana investicija v blok 6 TEŠ je z vidika podnebnih sprememb v časovnem okviru do leta 2020 ugodna. Na dolgi rok pa blok 6 predstavlja bistven problem za doseganje podnebnih ciljev Slovenije, saj naj bi porabil polovico preostalih kvot Slovenije za izpuste toplogrednih plinov. Blok 6 bo tako bistveno diktiral dolgoročno nizkoogljično in energetsko strategijo Slovenije. V času med 2020 in 2030 se bo postavila dilema, ali je bolje nadaljevati z izkoriščanjem bloka 6 ali ga je bolje nadomestiti z obnovljivimi viri ali viri z nižjim ogljičnim odtisom. Do konca življenjske dobe leta 2054 pa obstaja visoka verjetnost, da bo končal kot nasedla investicija. Medtem ko zdajšnja finančna konstrukcija kaže, da bo glavnina virov iz posojil bank, ki temeljijo na poroštvih za katera jamči država, je bilo ob prvotni najavi predvideno financiranje projekta iz lastnih sredstev elektrogospodarstva in zasebnih virov. Zato obstaja tudi visoka verjetnost, da bodo velik del investicije morali odplačati davkoplačevalci bodisi preko unovčenja državnih poroštev za najeta posojila ali preko visokih cen elektrike kot posledica subvencioniranja različnih virov energije.

Za resno obravnavo Nacionalnega energetskega programa potrebujemo energetski scenarij, ki bo zajel zajel vizijo varčne in učinkovite rabe energije ter nizkoogljicne in trajnostne proizvodnje energije. Po navedbah mnogih strokovnjakov bolj kot premogovno-jedrski energetski scenarij potrebujemo scenarij tako imenovane energetske sonaravnosti, ki bi moral biti zasnovan na učinkoviti rabi energije, obnovljivih virih in pametnih decentraliziranih omrežjih ter pametnih decentraliziranih soproizvodnjah.

Odločitev za TEŠ 6 je zato v tej luči ekonomsko in energetsko neracionalna ter okoljsko škodljiva. Menimo, da je, še posebej v sedanji situaciji, ko smo soočeni z velikimi javnofinančnimi težavami, potrebno poiskati bolj racionalne alternativne rešitve, ki so za današnje razmere in bodoči razvoj najbolj primerne. Investicijska sredstva za TEŠ 6 bi lahko postopoma preusmerili v bolj smotrne in vzdržne naložbe, s čimer bi zelo pripomogli k razvoju drugih panog elektroenergetike, ne da bi to kakor koli ogrozilo oskrbo z elektriko.

Zato mnogi okoljski strokovnjaki in nevladne organizacije pozivajo vlado da se čimprej odloči za ustavitev gradnje bloka 6 v TEŠ in da prihranjeni investicijski denar usmeri v modernizacijo obstoječih blokov 4 in 5, učinkovito rabo in prihranke energije, nove obnovljive vire ter razvoj prenosnega (aktivnega) omrežja. Tovrstna prerazporeditev investicij bi srednjeročno, bistveno bolje od bloka 6, zapolnila energetski deficit, hkrati pa bi bila velika spodbuda razvoju celotnega gospodarstva in nove energetike v smeri prestrukturiranja k proizvodom visoke tehnologije. Preusmeritev v bolj učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije prinaša veliko razvojno priložnost slovenskemu gospodarstvu.

Investicija v TEŠ 6 je preizkusni kamen slovenske razvojne, energetske in ekološke politike. Čas je za temeljit premislek o energetskih alternativah, ki so nam na voljo in jih celovito pretehtati tako z energetskega, okoljskega, makroekonomskega in finančnega vidika. Čas je, da se sproži široka javna razprava o tem področju in da se ne dovoli izsiljevanja na podlagi politike doslej izvršenih dejstev pri gradnji bloka 6. Čas je tudi, da pristojne institucije raziščejo sporni posel okrog TEŠ 6 ter vse postopke v zvezi z njegovo pripravo in zvedbo. Gre za denar davkoplačevalcev, ki ga bo treba še naslednja desetletja plačevati za električno energijo iz premoga.

Poziv k premišljenemu in razumnemu investiranju v TEŠ je vseslovenska, nadstrankarska akcija in ni povezana z aktualnim političnim dogajanjem. Namen poziva je spodbuditi spremembo vladne energetske politike tako, da se bo ta projekt čim prej in dokončno ustavil ter se bo poiskalo bolj racionalne energetske in okolju prijazne rešitve.

Zaradi vsega navedenega, dajemo poslanskim skupinam

pobudo,

da v skladu s 26. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi vložijo zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o šestem bloku TEŠ. Predlagamo, da se referendumsko vprašanje glasi:

"Ali se strinjate s tem, da se v Nacionalni energetski program Republike Slovenije vključi izgradnja novega več kot 1200 miljonov EUR vrednega 600 megavatnega Bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6 ) na premog, ki bo v času svojega obratovanja do l. 2054 proizvedel 103 milijona ton izpustov ogljikovega dioksida (CO2), in za katerega gradnjo bo jamčila država s poroštvi.”

Predlagamo tudi, da se ta referendum razpiše na dan, ko bo izveden referendum o Zakonu o malem delu in se na ta način država izogne stroškom, bi bi sicer nastali z njegovo izvedbo.

Lep pozdrav!

Predsednik Alpe Adria Green:

Vojko Bernard




%d bloggers like this: