c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

PETICIJA JE ROMALA K MINISTRICI JELUŠIČEVI V PETEK 18 FEBRUARJA


V civilno iniciativo “Za Pivško dolino brez streljanja” smo se ljudje združili spontano, ker želimo preprečiti umeščanje državnega prostorskega načrta OSVAD v prostor.

Gre za DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT ZA OSREDNJE VADIŠČE SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA – DPN OSVAD POSTOJNA št. 6903, december 2010

Snovalci omenjenega DPN-ja, želijo njegovo umestitev uveljaviti mimo volje ljudi, mimo potreb lokalnega gospodarstva in turizma, mimo naravovarstvenih zakonov, mimo Nature2000, mimo dokazanih vplivov na vodo, podtalnico in onesnaženja pod krinko in z izgovorom obrambe države. Po 20 letih dogovarjanja v smeri zapiranja,  pride MORS na dan z DPN-jem, ki na območje postavlja novo vojaško bazo za najmanj 25 let z možnostjo nadaljnjih širitev…načrtovane so vojaške dejavnosti, ki jih doslej ni bilo, načrtovana je gradnja popolnoma novih objektov za poveljstvo in za nastanitev več tisoč vojaških oseb, načrtovana je vzpostavitev stalne prisotnosti Slovenske in prijateljskih vojska – torej v prikriti obliki stalna vojaška baza, ki je do sedaj ni bilo

Odškodnin ali odkupa zemljišč ne bo, pravijo, ker gre za obrambo države. Pa tudi nočemo jih. Za odvzeto zemljo, gozdove, za uničevanje vodnih virov in omejevanje svobode nočemo odškodnine.

V kratkem času, odkar smo pričeli z zbiranjem podpisov peticije po okoliških krajih in na internetu, se nam je pridružilo prek 16.000 ljudi. To nas zelo veseli in zavezuje.

Kot nas veseli in zavezuje dejstvo, da so nas podprle lokalne skupnosti, društva, podjetja, združenja, ter občine.

Ministrica jih je sprejela na obrambnem ministrstvu v Ljubljani, ta petek 18 februarja ob 17,30 uri.

DPN OSVAD 3 dejstva Recept za katastrofo www (1)

petek 18.02.2011, 20:33

Civilna iniciativa zbrala 17.000 podpisov za zaprtje vojaškega vadišča

Ljubljana – Civilna iniciativa Za Pivško dolino brez streljanja je ministrici za obrambo Ljubici Jelušič predala peticijo proti državnemu prostorskemu načrtu za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna.

Civilna iniciativa zbrala 17.000 podpisov za zaprtje vojaškega vadišča


Podpisniki peticije zahtevajo, da se na poligonih Poček in Bač preneha z vojaškimi aktivnostmi, da se postopek sprejemanja Državnega prostorskega načrta (DPN) za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna prekine in da država pristopi k sanaciji prostora na omenjenem poligonu.

“Zdaj so šele dobili pravo sliko”

Predstavnik civilne iniciative Jože Smrdel je povedal, da so si na srečanju razjasnili poglede obeh strani. “Razjasnili smo, kakšna je slika. Imeli smo občutek, da so pravzaprav zdaj šele dobili pravo sliko za kaj se gre”, je dejal.

peticija za pivško dolino

Predstavniki ministrstva in civilne iniciative so se pogovarjali o samem DPN, o tem “kaj pomenijo vojaške aktivnosti na tem področju, kakšno je razmišljanje med ljudmi, kako so obremenjeni s temi stvarmi in kaj to pomeni za nas nasploh in za naravo”, je pojasnil Smrdel. Dodal je še, da do “sedaj z ministrstvom direktno nismo imeli nobene komunikacije, kar se pa tiče same razgrnitve plana in komunikacije z občani nasploh, pa nismo ravno zadovoljni z načinom komuniciranja”.

Delo Sobota 19.02.2011 Peticija

 

NOVICA

18.02.2011

Odgovor Ministrstva za obrambo na peticijo Za Pivško dolino brez streljanja

Ministrstvo za obrambo je pripravilo odgovor na peticijo Za Pivško dolino brez streljanja, ki jo je prejelo.   
Ministrstvo za obrambo odgovarja, da je izvajanje vojaških aktivnosti eden od elementov obrambe države, ki je določena zakonsko ter ureja vrsto, organizacijo, obseg obrambe države in celovitosti državnega ozemlja. Izvajanje obrambe nadzoruje Državni zbor Republike Slovenije. Celovito obrambo države poleg vojaške obrambe tvori tudi civilna obramba, ki obsega tudi sodelovanje in ukrepe lokalne skupnosti za delovanje v vojni, gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajamo državljani, lokalne skupnosti gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije. Trenutno država res ni ogrožena in nima sovražnikov, vendar v primeru agresije mirnodobno izvajanje vojaških aktivnosti in uporaba obstoječih vojaških območij v Republiki Sloveniji omogoča uresničevanje temeljnega namena obrambe – to je odvračanje napada na državo ter obrambna neodvisnost, nedotakljivost in celovitost države. Ta namen se uresničuje tudi z vključevanjem in aktivnim sodelovanjem države v mednarodnih varnostnih povezavah na podlagi mednarodnih pogodb. Slovenija je nedvomno država z relativno visoko stopnjo varnosti in miru ter nizko stopnjo nevarnosti vojnih razmer. Vojska je v tem prostoru že dolgo prisotna in v tem času ni registriranih nikakršnih posebnih problemov in nesreč. Urejanje predmetnega območja je utemeljeno tudi v Srednjeročnem obrambnem programu, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije, in njegova ukinitev ni predvidena.

Vojaški poligon je v prostoru prisoten že več generacij, vojska ga je s svojo prisotnostjo in dejavnostjo tudi zgodovinsko sooblikovala. Območje je v uporabi vojske torej že dlje časa in je dolgoročno perspektivno za Slovensko vojsko ter ima v sistemu obrambe države strateški pomen, saj je edino tovrstno območje v Republiki Sloveniji, kjer lahko Slovenska vojska izvaja usposabljanje. Vojaško območje, ki je v redni in dejanski uporabi vseh enot Slovenske vojske, je v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Ministrstva za obrambo.
Območja Poček, Bač in varnostno območje so bili v preteklosti opredeljeni kot tako imenovana “siva lisa” ter se jih je prikazovalo na posebnih kartah, ki so bile sestavni del občinskih načrtov. Lokalna skupnost pa je v svojih prostorskih aktih dolžna privzeti republiška obvezna izhodišča in tako je tudi z izhodišči s področja obrambe, zaščite in reševanja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ministrstvo je v preteklosti z občinami večkrat poskušalo uskladiti območja za potrebe obrambe v prostorskih aktih občin, tako da bi bili zagotovljeni prostorskoureditveni pogoji za upravljanje tega območja, vendar žal neuspešno. V tem času je bilo v postopkih sprememb občinskih prostorskih aktov na zahtevo občin izdelanih več kot dvajset različnih ocen, strokovnih podlag in elaboratov, predvsem s področja varstva okolja.
Območje je danes sicer opredeljeno tudi v sprejetih občinskih prostorskih načrtih občin, vendar kljub temu nima ustrezne prostorske podlage za posodobitev in vzpostavitev potrebne infrastrukture ter nadzora nad okoljevarstvenimi ukrepi na širšem območju vadišča, kar posledično pomeni tudi nezmožnost načrtovanja in izvajanja sanacijskih ukrepov ali različnih prostorskih izboljšav v okviru rabe, ki je že dlje časa prisotna v prostoru ter je vsekakor pomembna tudi za lokalno skupnost, saj pomeni vir zaslužka. Pogoji za sanacijo in celotno ohranjanje okolja na tem območju bodo obvezujoči po sprejetju Državnega prostorskega načrta in izvedeni po izvedenih načrtovanih ureditvah s tem Državnim prostorskim načrtom, saj so v sklopu izdelanih okoljskih strokovnih podlag predpisani ukrepi na področju varstva okolja. Z Državnim prostorskim načrtom torej želimo doseči tisto, na kar je večina prebivalcev opozarjala skozi javne razgrnitve.

Dejstvo je, da se tovrstno območje prostorsko ureja z Državnim prostorskim načrtom, saj so v določbah sprememb prostorske zakonodaje v letu 2008 in kasneje v 2010, ki določajo umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, obvezna izhodišča. Po novem zakonu prostorske ureditve državnega pomena, pomembne za prostorski razvoj države, zaradi gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti, ob upoštevanju ciljev prostorskega načrtovanja, načrtuje država oziroma je pobudnik priprave načrta tisto ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev. Predmetno območje in objekti so posebnega državnega pomena ter se umeščajo v prostor skladno z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Tako se območja za potrebe obrambe formalnopravno ureja s prostorskim aktom, to je Državnim prostorskim načrtom. Razvoj predmetnega območja tudi sledi strategiji prostorskega razvoja z usmerjanjem v obstoječa območja za potrebe obrambe, kar se zagotavlja tudi s tem Državnim prostorskim načrtom.
Z občinskim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom prostorske ureditve skupnega državnega in lokalnega pomena občina lahko načrtuje takrat, ko se ministrstvo, pristojno za prostor, in občina dogovorita, da občina načrtuje in sprejme prostorski akt za določeno prostorsko ureditev, ki je skupnega državnega in lokalnega pomena, če je glede na povezanost prostorske ureditve s prostorsko ureditvijo lokalnega pomena to primerneje.
Na Ministrstvu za obrambo se zavedamo, da ima Osrednje vadišče Slovenske vojske določene vplive na lokalno okolje, saj je hrup z vojaškega poligona za okolico neprijeten, moteč in opozarja na nezaželeno dejavnost v prostoru. Morebitne nevarnosti izvirajo tudi iz uporabe orožja in streliva na poligonu, kjer ni možno predvideti vseh napak, ki lahko pripeljejo do nesreče. V primeru povzročene škode pri koriščenju zemljišč, ki niso v upravljanju ministrstva, se uporablja povračilo škode na zahtevo oškodovanca, prav tako je z vojsko vzpostavljeno tudi zaupanje v smislu pritožb in pripomb na stike. Prostor poligona ni ograjen in je gibanje v času, ko poligon ni v funkciji, prosto, v času delovanja pa je izvzet iz rabe. Z ustrezno umestitvijo in posodobitvijo želimo te vplive v času izvajanja streljanj kar se da omejiti.
Skozi javne razgrnitve je bilo lokalni skupnosti pravzaprav prvič javno predstavljeno, kaj se na tem območju že izvaja in kaj se bo izvajalo v nekem dolgoročnem obdobju, zato razumemo, da je strah prebivalcev na nek način upravičen, vendar je strah po širitvi dejavnosti, ki bi imele večji vpliv na okolje, glede na načrt odveč. Ministrstvo za obrambo si je tudi do zdaj prizadevalo v kar največji meri prisluhniti argumentom lokalne skupnosti in je dobronamerno sprejemalo drugačna mnenja ter podpiralo objektivno poročanje. Z lokalnimi skupnostmi so bili tudi v preteklosti že doseženi določeni dogovori, s katerimi so se uredili nekateri medsebojni odnosi in odpravili nekateri moteči elementi, ki so se nanašali predvsem na obveščanje lokalnega prebivalstva, uporabo poligona ob praznikih, preko turističnih sezon in tako naprej. Izboljšanje obveščanja prebivalcev in lokalne skupnosti o izvajanju dejavnosti na poligonu ostaja tudi naprej eden od pomembnejših kratkoročnih ukrepov ministrstva.
Z namenom ohranitve in nadgrajevanja dobrega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi na tem območju in doseganja ustrezne usklajenosti v prostoru bodo vse pobude in predlogi, zbrani v času javne razgrnitve, temeljito preučeni, pripravljena in zavzeta stališča ter na tej podlagi pripravljene rešitve v predlogu Državnega prostorskega načrta. Le-ta bodo v največji možni meri tem pripombam in predlogom tudi sledila, predvsem z namenom, da se najdejo rešitve, ki bodo v prostoru za vse kar najbolj sprejemljive. V tem okviru bo ministrstvo opravilo dodatna usklajevanja z vsemi relevantnimi subjekti v prostoru in skupaj poskušalo poiskati sprejemljive rešitve.

Podprite AAG




%d bloggers like this: