Tatjana Pihlar – Dnevnik

Nadškofija Ljubljana zahteva v naravi nazaj tudi Dolino Triglavskih jezer, vendar o tem denacionalizacijskem zahtevku ne odloča več upravna enota Radovljica. Po 26 letih ga je prepustila ministrstvu za okolje in prostor.

Denacionalizacijski zahtevek za vračilo Doline Triglavskih jezer Cerkvi v naravi si upravni organi podajajo kot teniško žogico. Četrt stoletja jo je odbijala upravna enota Radovljica, po novem jo ministrstvo za okolje in prostor. (Foto: Borut Pihlar)

Upravna enota Radovljica je že dvakrat prej poskušala odločanje o denacionalizaciji Doline Triglavskih jezer odstopiti ministrstvu za okolje in prostor, vendar jo je to zavrnilo s pojasnilom, da za to ni pristojno. V tretje si je ministrstvo premislilo in bo vendarle odločalo. Pomeni to nadaljnjih 26 let reševanja tega denacionalizacijskega primera, ki ga je sprožila Nadškofija Ljubljana?

Dokazilo so iskali četrt stoletja

Nadškofija Ljubljana hoče v naravi nazaj tudi tako izjemne naravne dragulje, kot so Triglavska sedmera jezera in slap Savica, s čimer je izzvala veliko ogorčenja. Ta denacionalizacijski zahtevek je oddala leta 1992, vendar ga radovljiški upravni enoti še ni uspelo rešiti. »Spis v predmetni zadevi v državnem odvetništvu obsega skoraj tisoč tristo listovnih številk, upravni spis pa jih šteje več kot dva tisoč. Gre za zadevo, ki je tako po pravni kot tudi dejanski podlagi izjemno kompleksna in zahtevna,« so nam pred časom razložili v državnem odvetništvu, ki v tej zadevi zastopa dva denacionalizacijska zavezanca – sklad kmetijskih zemljišč in okoljsko ministrstvo.

Med stotinami listin v spisu državnega odvetništva 26 let ni bilo dokazila, da so Dolino Triglavskih jezer še pred uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji s posebnim aktom razglasili za naravni spomenik. Zdaj naj bi se dokaz našel, in ker naj bi šlo v konkretnem primeru za naravno znamenitost, je za denacionalizacijo Doline Triglavskih jezer pristojno ministrstvo za okolje in prostor, ne upravna enota. V tem primeru preseneča predvsem nevednost tega ministrstva, ki naj bi bilo prvi varuh naše narave, zato bi moralo vedeti, katere naravne spomenike premore država.

So pristojni – niso pristojni? So!

Še konec leta 2007, ko mu je upravna enota Radovljica želela prepustiti odločanje o denacionalizaciji Sedmerih jezer, jo je ministrstvo zavrnilo. »Parcele, ki so predmet konkretne zadeve, nimajo statusa naravne znamenitosti, ker kot takšne niso bile razglašene z nobenim aktom. Kljub temu da je vlada že v letu 2000 rešila sprožene spore o pristojnosti in v zvezi s tem odločila, da ste za reševanje denacionalizacijskih zahtevkov, ki se nanašajo na vrnitev nepremičnin, ki nimajo statusa naravne znamenitosti, pristojni vi, ste nam začeli postopoma odstopati takšne zadeve, kar je nekorektno predvsem do strank,« je ministrstvo za okolje in prostor pred dobrim desetletjem pisno okaralo radovljiško upravno enoto.

Na vprašanje, kako to, da so zdaj za odločanje o denacionalizaciji Doline Triglavskih jezer vendarle pristojni, pa so na ministrstvu odgovorili: »Ministrstvo je leta 2007 odklonilo reševanje zadeve, saj glede na takratne dokaze ni bilo razvidno, da bi bile nepremičnine, ki so predmet denacionalizacije, zavarovane na podlagi akta o razglasitvi naravne vrednote za naravno znamenitost. Ker je upravna enota Radovljica v navedeni zadevi od državnega odvetništva pridobila nove dokaze, za katere se takrat ni vedelo, in ker ti dokazi skupaj z drugimi kažejo, da gre za nepremičnine, ki tvorijo del ožjega zavarovanega območja Naravni spomenik Dolina Triglavskih jezer, je upravna enota zadevo odstopila v reševanje ministrstvu za okolje in prostor.«

Zavlačevalni manever?

Na okoljskem ministrstvu so nam še pojasnili, da bodo o tem denacionalizacijskem zahtevku odločali z delnimi odločbami.

Načelnica upravne enote Radovljica Maja Antonič zagotavlja, da gre v primeru prenosa pristojnosti na ministrstvo »za zakonito, argumentirano in odgovorno ravnanje upravnega organa in ne za manever, ki bi ta denacionalizacijski postopek še dodatno podaljšal«. V Nadškofiji Ljubljana trdijo nasprotno: »Ravnanje upravne enote Radovljica bi se lahko prepoznalo kot nezakonito in kot namerna diskriminacija konkretnega upravičenca ali kot precej nevestno delo, ko upravni organ šele po četrt stoletja aktivnega vodenja postopka prepozna dejanske okoliščine, ki naj bi postavile pod vprašaj njegovo stvarno pristojnost.« Nadškofija tudi vztraja, da nepremičnine na območju Doline Triglavskih jezer niso bile nikoli s posamičnim aktom razglašene za naravno znamenitost

Naravnih vrednot ni dobro vračati v naravi

Denacionalizacija Doline Triglavskih jezer, slapa Savice in obale Bohinjskega jezera je šolski primer, kako se ne bi smeli lotiti tako zahtevne materije. Na to je v pogovoru za Dnevnikov Objektiv pred časom opozoril odvetnik Janez Tekavc. »Nedostojno je, da vlada breme te odločitve vali na nekoga, ki bi moral biti le operativni izvajalec. O tem, ali je slap Savica naravna danost državnega pomena, se mora odločiti nekdo drug, to ne more biti stvar upravne enote, saj gre za vprašanje državnega pomena. Vlada in državni zbor morata postaviti pravila, kaj je pomembno za državo in v kakšnem obsegu je pomembno. Osebno pa menim, da naravnih vrednot, v zvezi s katerimi velja kup omejitev, ni dobro vračati v naravi, kajti v tem primeru tistemu, ki postane lastnik, omejite razpolaganje. Lahko se tudi zgodi, da naravna vrednota javnosti ne bo več dostopna, zato pride do konflikta,« je med drugim opozoril Tekavc.

Prijava na spletni časopis AAG – HRAST

Od 25. maja 2018 prične veljati nova evropska uredba o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Ta med drugim zahteva pridobitev  privolitve za prejemanje elektronskih sporočil kot ​je npr. spletni časopis AAG – HRAST.

Če torej želite prejemati spletni časopis AAG – HRAST , morate zato po novi zakonodaji dati svoje soglasje. To storite če izpolnite obrazec:

IZPOLNITE OBRAZEC