c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Po aferah »sendvič« in »maketa« na vrsti še afera »voda«?


Polona Malovrh

Polona Malovrh – DELO

Gorazd Pretnar ( AAG ) in Zeleni zaradi ogroženih vodnih virov 240.000 Slovencev pričakujejo, da premier Šarec ukrepa proti Mojci Gobec, direktorici direktorata za javno zdravje.

Po aferah »sendvič« in »maketa« na vrsti še afera »voda«?

Ker niso vključeni v monitoring vodnih virov, je ogroženih med 130.000 in 240.000 Slovencev. FOTO: Shutterstock

Ljubljana – Mojco Gobec, direktorico direktorata za javno zdravje, Gorazd Pretnar in Zeleni Slovenije obtožujejo odgovornosti, da 240.000 Slovencev ne ve, kakšno vodo pije, saj njihovi vodni viri niso vključeni v republiški monitoring pitne vode. Glede na »korektnost v primerih ‘sendvič’ in ‘maketa’« od premiera Marjana Šarca pričakujejo »enak postopek proti večletni kršiteljici« Gobčevi in ga javno pozivajo, naj »večletni diskriminaciji naredi konec«.
Gorazd Pretnar na pitne vire brez monitoringa in na 240.000 zdravstveno ogroženih Slovencev ne opozarja prvič. To je storil že ob kandidaturi za varuha človekovih pravic. A kot ugotavlja, opozorilo vsem poslanskim skupinam ni zadoščalo, da bi poskušali kaj premakniti.

Odločitev direktorice direktorata za javno zdravje, da 240.000 prebivalcev prikrajša za mikrobiološki in kemijski nadzor nad pitno vodo, ni le nesprejemljiva in v nasprotju s temelji varovanja javnega zdravja, pišeta Pretnar in v imenu Zelenih Andrej Čuš, temveč gre tudi za »eklatantno množično kršitev človekovih pravic«. Čeprav je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano »dobro opremljen, akreditiran s sedemsto zaposlenimi in vrhunsko usposobljen s svojimi laboratoriji v vseh regijah«, naselja s petdesetimi ali manj prebivalci še zmeraj niso vključena v sistem.

Argumenta sta proračun in ustava

gorazd3

Gorazd Pretnar (AAG) in Andrej Čuš pričakujejo »odpoklic« Mojce Gobec.

Pretnarjev argument, zakaj bi morali biti, temelji na proračunskem financiranju republiškega monitoringa in na evropskih direktivah o pitni vodi: »Jasno je treba povedati, da so evropske direktive minimum, kar morajo članice spoštovati. Nihče nam ne preprečuje direktive prilagoditi lastnim potrebam ob hkratnem spoštovanju republiške ustave, ki nedvoumno prepoveduje kakršno koli obliko diskriminacije. Ne moremo se deliti ali biti razdeljeni na tiste, ki jim je skrb za javno zdravje zagotovljena, in pozabiti na druge, ki jim ni.«

Ministrstvo prst usmerja v lokalne skupnosti

image

Mojca Gobec, direktorica direktorata za javno zdravje, ne komentira obtožb na svoj račun. FOTO: PR

Mojca Gobec obtožb na svoj račun do včeraj ni poznala. Nanje neposredno tudi ni odgovorila, je pa pojasnilo, da se v Sloveniji skladno z uredbo preskrba s pitno vodo izvaja v okviru obveznih občinskih gospodarskih javnih služb, posredovalo ministrstvo za zdravje (MZ). To prst usmerja na lokalne skupnosti, ki da so po pravilniku o pitni vodi prebivalce manjših sistemov, ki niso vključeni v program državnega monitoringa, dolžne poučiti o varnostnih ukrepih  pred škodljivimi učinki onesnažene pitne vode. »Če obstaja utemeljen sum, da v takšnih vodovodih pitna voda predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje, ki so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje,« sporočajo z MZ.
Občine se sicer trudijo, da bi z javnimi vodovodi preskrbovale čim večji delež prebivalcev, pravijo na MZ, na območjih, kjer ni javnega vodovoda, pa se izvaja lastna preskrba s pitno vodo (zasebni vodovodi) oziroma samopreskrba. To je glede na naravne danosti v Sloveniji in način poselitve pričakovano, dodajajo.

Različni podatki o ogroženih

Kakovost pitne vode v Sloveniji in tudi notranji nadzor nad kakovostjo pitne vode ter spremljanje stanja, to je državni monitoring pitne vode, ureja pravilnik. Državni monitoring zagotavlja spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode na sistemih, ki zagotavljajo več kot povprečno deset kubičnih metrov vode na dan ali oskrbujejo več kot 50 oseb.
Iz podatkov letnih poročil o kakovosti pitne vode v Sloveniji ministrstvo ugotavlja, da se delež uporabnikov pitne vode, ki niso vključeni v javno preskrbo s pitno vodo in niso vključeni v državni monitoring, postopno zmanjšuje. A njihovi podatki o številu uporabnikov – to je približno 130.000 – se od podatkov Zelenih razlikujejo za skoraj polovico.

Ministrstvo naročilo analizo

Kljub temu da pravilnik ne predvideva monitoringa za manj kot 50 prebivalcev, je MZ v okviru ciljno-raziskovalnega programa v 2017 naročilo analizo podatkov o kakovosti pitne vode iz lastne preskrbe s pitno vodo, ki bo končana še letos.
Na njihovi podlagi bo MZ predlagalo ustrezne spremembe predpisov na področju celovitega obvladovanja in spremljanja kakovosti pitne vode. To pa pomeni, da bo zdravje 130.000 oziroma 240.000 Slovencev vsaj še eno leto dnevno ogroženo.
Zeleni in Pretnar pričakujejo, da bo vlada z uredbo čim prej zagotovila mikrobiološki in kemijski nadzor nad pitno vodo v okviru republiškega monitoringa za vse prebivalce Republike Slovenije. Če odziva ne bo, se bodo po mnenje o diskriminaciji obrnili na ustavno sodišče, pri tem pa upajo, da se jim ne bo treba obrniti še na evropsko sodišče za človekove pravice.

Povezava:

Učinkovitost dolgoročnega ohranjanja virov pitne vode

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG

ODSTOPI 0,5% DOHODNINE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JIH NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ NE STANE!




%d bloggers like this: