c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Stanje Blejskega jezera spet slabše!


image

Rezultati meritev so februarja pokazali izrazito poslabšanje stanja Blejskega jezera, ki je letošnjo zimo podvrženo obsežnemu razrastu cianobakterij. Po težavah z zaustavijo dotoka Radovne in sušo k težavam prispeva še urejanje kanalizacije in ribogojnice v bližini regatnega centra.

Kot je pojasnila Špela Remec Rekar iz Agencije RS za okolje, ki že vrsto let opozarja, da se stanje Blejskega jezera slabša, letošnji februar močno odstopa od povprečja. Izmerjene koncentracije fosforja kažejo na takšne rezultate kot pred 30 leti, ko so se na Bledu šele lotili urejanja kanalizacije.

Zaradi skokovitega povečanja fosforja in hranil se je na jezeru močno razbohotilo cvetenje cianobakterij, ki so gladino jezera obarvale rdeče. To pa je indikator onesnaženja in naraščajočih vrednosti hranil v jezeru, je opozorila Remec Rekarjeva in dodala, da mora to biti alarm za Blejsko jezero. Glede na sedanje razmere sta možna tudi cvetenje med poletno kopalno sezono in vpliv na turizem.

Zakaj se stanje Blejskega jezera spet slabša?

Pretekli podatki državnega monitoringa kakovosti površinskih voda kažejo, da Blejsko jezero zaradi preobremenjenosti s hranili ni doseglo dobrega stanja in da se stanje slabša. Tudi manj pozoren obiskovalec Bleda kmalu opazi motno, zeleno ali drugače obarvano vodo jezera. Zaradi preobremenjenosti s fosforjevimi spojinami, ponovno narašča produktivnost rastlinskega planktona, ki vpliva na zmanjšano prosojnost vode v jezeru. V zadnjih letih v globljih plasteh jezera ponovno prihaja tudi do izrazitega pomanjkanja kisika, kar kaže, da v Blejskem jezeru poleg nutrientov narašča tudi obremenjenost z organskimi snovi. V letih so se razmere v Blejskem jezeru še poslabšale in brez dodatnih ukrepov. Trenutno lahko stanje jezera primerjamo s stanjem v 90. letih prejšnjega stoletja, ko smo se v Blejskem jezeru soočali s stalno povečano produktivnostjo oz. »cvetenjem« različnih vrst alg in cianobkterij, zmanjšano prosojnostjo in stalnim pomanjkanjem kisika na dnu jezera.

V letu 2020 pa so meritve o vsebnosti fosforja pokazale, da je glavni vir onesnaženja v bližini regatnega centra, kjer so februarja zabeležili 15-krat višje koncentracije fosforja od povprečnih. Prav tam so februarja stekla intenzivna gradbena dela za ureditev kanalizacije, hkrati se na priklop na kanalizacijo pripravlja tudi ribogojnica.

Po naših podatkih se še vedno hrani krape in druge vrste rib, čeprav  je hranjenje rib v Blejskem jezeru  povsem nesprejemljivo in v nasprotju z dolgoletnimi prizadevanji in splošnim interesi za izboljšanje stanja Blejskega jezera. Krmljenje je tudi v izrazitem neskladju z 68. členom Zakona o vodah in bi v naravnih jezerih moralo biti prepovedano!

Občina Bled pravi, da je  za izboljšanje kakovosti jezera v minulih letih storila veliko, zlasti kar se tiče ureditve komunalnega sistema, Istočasno pa se izgovarja na državo, ki je upravljavec jezera, ki bi morala urediti prometno infrastrukturo na čelu z blejsko južno obvoznico. Na nacionalno zakonodajo pa so vezana tudi vprašanja morebitne omejitve ribolova in gnojenja zalednih kmetijskih zemljišč.

V AAG  smatramo, da stanje v jezeru že meji na barbarsko izkoriščanje naravnih virov, zato menimo, da bi morala Država, kot upravljalec jezera oceniti okolijsko škodo, krivce za tako stanje primerno kaznovati in jim naložiti še sanacijo jezera.

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

Podprite AAG preko položnice ali Donirate lako tudi preko PEYPAL servisa




%d bloggers like this: