Posvetovanje o strategiji tal in položaju civilne družbe v EU

ZAUSTAVITEV DEGRADACIJE TAL V EVROPI:

PREDNOSTNA NALOGA EVROPSKEGA ZELENEGA DOGOVORA

V Evropski uniji se obdelovalne površine razprostirajo na 110 milijonih hektarjev in so osnova za oskrbo hrane in surovin prebivalstvu in gospodarstvu, sajo so zdrava obdelana tla strateški naravni vir za varnost in varnost hrane. Gozdna tla pokrivajo 150 milijonov hektarjev – od teh tal so odvisne številne ekosistemske storitve, kot so dobava lesa in drv in vode, ogljika ter mineralnih hranil. Neokrnjena tla, ki jih pokrivajo gozdovi, skupaj s pašniki, šotišči, prerijami, mokrišči, barji, travinja, ohranjajo največjo celinsko zalogo organskega ogljika in gostijo najpomembnejše odlagališče kopenske biotske raznovrstnosti na evropski celini.

Zdrava in rodovitna tla so kot celota omejena, nenadomestljiva in neobnovljiva okoljske dediščine, katere degradacija predstavlja izgubo za sedanjost in prihodnost generacije.

Tla v Evropi so poškodovana ali ogrožena zaradi številnih nepravilnih in prekomernih uporab, povezanih:

•        S pokritostjo tal z urbanimi območji in infrastrukturo, ki povzroča drobljenje habitatov in zatesnitev tal: več kot 15 milijonov hektarjev je zaprtih z zgradbami, cestami, kamnolomi, odlagališči,

•        S preoblikovanjem nedotaknjenih tal in izsuševanje šotišč in mokrišč z resnimi izgubami organske snovi, ki močno vplivajo na zaloge ogljika v tleh in biotsko raznovrstnost ter erozijo mineralnih tal,

•        Z netrajnostnimi praksami upravljanja zemljišč v intenzivnem kmetijstvu, kot je uporaba težkih strojev, presežek zemlje, monokulture, izvoz rastlinskih ostankov in puščanje dalj časa golih tal, kar vodi do zbijanja, erozije, izgube organske snovi in ​​biotske raznovrstnosti tal.

•        Z netrajnostno gostoto živine in pretirano uporaba gnojil v intenzivnem kmetijstvu, ki povzročajo emisije toplogrednih plinov, zakisljevanje in evtrofikacijo tal in vode.

Čeprav ima degradacija zemlje različne regionalne značilnosti, Evropa kot celota v vsaki državi članici ne razvija ustreznih prizadevanj za reševanje globalnega izziva degradacije tal oziroma zemljišč in ni na pravi poti za izpolnjevanje ciljev Agende ZN 2030. Na splošno je četrtina evropskih tal izpostavljenih hudi degradaciji in dezertifikacijskemu tveganju: alarmantni podatki, ki so jih sporočile okoljske agencije, a zaenkrat niso obravnavane.

Poleg tega Evropa širi svoj ekološki odtis na tla drugih celin, kar povzroča izgubo več milijonov hektarjev gozdnih površin, preoblikovan v intenzivne kmetije, za uvoz EU krme, mesa, biogoriv in surovin ter onesnaževanje velikih površin, iz katerih se minerali in ogljikovodiki ekstrahirajo. Evropsko gospodarstvo in potrošnja sta dejansko krivca zadegradacijo tal in to ni več sprejemljivo.

Velik del proračuna EU27 je namenjen politikam, ki neposredno vplivajo na tla, kot je npr Skupna kmetijska politika. Zato si institucije EU delijo močno odgovornost za degradacijo evropskih tal in posledično dolžnost, da se zaveže, da jo ustavi, podpira regeneracijo tal in doseganje njihovega dobrega ekološkega stanja.

Zaščita nedotaknjenih tal, zaustavitev in obrnitev degradacije tal, ki jih je prizadela urbanizacija, kontaminacija in intenzivno kmetijstvo so izzivi za celotno evropsko skupnost, ki jih je treba deliti z vsemi državami članicami, regijami in lokalnimi oblastmi. Te bi morale postati osrednje prednostne naloge Evropskega zelenega dogovora, v skladu s cilji trajnostne agende Združenih narodov 2030.

Skupina NVO  torej pozdravlja prihajajočo strategijo za zdrava tla  (the Thematic Strategy for Healthy Soils) in pričakujemo, da bo učinkovita v obravnavanju groženj za tla in spodbujanju njene regeneracije ter podpiranju sprememb v evropskih politikah in programih, ki vplivajo na tla, in da bodo usklajeni s ciljem nevtralizacije degradacije tal.

Skupina NVO zahteva vzpostavitev obveznih ciljev o ohranjanju nedotaknjenih tal in izboljšanje ekološkega stanja obdelanih tal, identificiranih na podlagi skupnih definicij in merjenj s strani podatkovnih platform, implementiranih kot sodelovanje med med evropskimi in nacionalnimi agencijami in raziskovalnimi centri.

Pozivamo k izvajanju evropskih programov znanja, vključno z zagotavljanjem informacij državljane, ozaveščanjem oblikovalcev politik in zagotavljanjem stalnega usposabljanja za strokovnjake, načrtovalce zemljišč in kmete, z osredotočenostjo na ekološki pomen tal, njihovo kakovost in zdravje ter na zagotavljanje ekosistemskih storitev in izmenjavo dobrih praks.

Pozivamo evropske institucije naj se v celoti zavežejo ciljem in strategijam Zelenega dogovora, ki se nanašajo na tla, zato apeliramo

• na zmanjšanje uporabo gnojil in kemikalij v kmetijstvu in živinoreji v želji, da bi čim manj vplivali na okolje in njegovo nosilnost,
• na povečanje zemljišč, ki so pokrita z ekološkim kmetijstvom in naravnimi krajinami na podeželju,
• na spodbujanje agroekološkega prehoda kmetijstva EU ter povrnitve in regeneracije tal degradiranih območij.

Zahtevatmo posodobitev cilja „nič neto odvzema zemljišč do leta 2050“, vključno z zavezujočo časovnico za vmesne korake in cilje za ponovno uporabo urbanih območij in regeneracijo urbanih prepustnih in vegetiranih površin.

Zahtevamo močna prizadevanja za preprečevanje prelivanja degradacije tal, ki jo povzroča evropski uvoz kmetijskih, gozdnih in rudarskih surovin iz tretjih držav. Zlasti pa naprošamo za strategijo vključevanja živinoreje v meje trajnosti na Evropski celini, v žeji, da da bi se izognili velikemu uvozu krme.

Zahtevamo načrt za celovit pravni okvir za varstvo tal, po analogiji s tem, kar že obstaja za kakovost vode in zraka in z uvedbo skupnih pravil, ki lahko vplivajo na nacionalne politike in vedenja državljanov in podjetij, da bi zagotovili biotsko raznovrstnost, ponore ogljika v tleh, varnost hrane, zdravje državljanov ter kakovost in varnost evropskega živilskih proizvodov v celoti.

AAG, kot član skupine je poslal tudi pismo o problematiki tal slovenskemu ministru za okolje in prostor g, Andreju Vizjaku.

Povezava: Dopis ministru RS za okolje in prostor

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST