JURI O IDEJI PLINSKEGA TERMINALA V KOPRU: “Neverjetno, kako izbruh neke krize reže spomine”

O dogajanju v Ukrajini se je znova oglasil Aurelio Juri, nekdanji koprski župan, poslanec državnega zbora in evropskega parlamenta, sodelavec tehničnega omizja o uplinjevalnikih. Potem ko je v začetku tega tedna “pisal” ruskemu veleposlaniku v Sloveniji, ker predsednik Rusije Vladimir Putin “ne sliši”, v tokratnem komentarju razmišlja o ideji terminala zemeljskega plina v Slovenski Istri in “kako neverjetno je, da izbruh neke krize reže spomine”.

“Zavržna in šokantna Putinova agresija na Ukrajino, ki se žal še noče ustaviti in je pregnala od doma že več kot milijon ljudi, predvsem ženske, otroke in starce, ter pokončala na stotine, če že ne tisoče življenj, porušila še in še zgradb, infrastruktur ter spomenikov, pušča za seboj še mnoge druge posledice že iz samega naslova odzivov nanjo. Mislim na mednarodne gospodarske, finančne in druge sankcije proti režimu, ki jo je sprožil, in na njegove povračilne ukrepe. Ena izmed teh posledic zadeva oskrbo Evrope z ruskim zemeljskim plinom. Nemčija je ustavila in kaže da tudi dokončno pokopala izgradnjo severnega plinovoda, pipe se zapirajo tudi drugod in predočeni bomo z dejstvom, da bo tega energenta iz ruskih nahajališč vse manj, če sploh, kar sili članice EU k iskanju alternativnih dobaviteljev. Najbližji so na Bližnjem Vzhodu, a dostave plina so možne le s specialnimi tankerji in s sprejemnimi terminali ali z neposrednimi plinovodi do uporabnikov. Razliko v ceni pustimo ob strani.

Ker je temu tako, je vladi poskočila ideja o izgradnji LNG terminala na slovenski obali. Ogrel se je zanjo še posebej minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec znova s tezo da bomo s tovrstno oskrbo energetsko neodvisni, tako kot vselej ponavlja za drugo nuklearko v Krškem. Naj ga kdo poduči, da neodvisnost je možna le z lastnimi obnovljivimi viri! Če moramo uvažati plin in jedrsko gorivo, nismo neodvisni! No, potrebno ga je spomniti tudi na zgodovino idej o LNG terminalih na našem koncu.

Simulacija uplinjevalnika Gas Natural v Žavljah

Gre za opcijo, ki je bila na mizi že pred skoraj 30 leti (Debeli rtič), in kasneje znova v Tržaškem zalivu z uplinjevalnikoma španskih družb Endese in Gas Natural, prvi sredi zaliva, drugi na kopnem v Žavljah. Onemu iz 1994, ki so nam ga ponujali Američani, je že Mestna občina Koper takoj rekla NE, kar je lahko, ker takrat ni še bilo Občine Ankaran, pri naslednjih dveh na italijanski strani zaliva pa je bila razprava o primernosti in sprejemljivosti veliko daljša, kar nekaj let je minilo preden bi ju javnost in oblasti zavrnile. Prvotno jima je nasprotoval že državni zbor, ker sta oba z varnostnim in okoljskim vplivom posegala na slovensko ozemlje in ker neka strokovna študija, ki jo je bila naročila vlada, je argumentirano podvomila v njuno primernost na predvidenih lokacijah. Medtem pa sta ju tržaške oblasti podpirale (nova delovna mesta) in z njimi tudi dežela Furlanije – Julijske krajine (diverzifikacija dobaviteljev). Tamkajšnji javnosti je bilo več ali manj vseeno. Edini proti so bili okoljevarstveniki z Alpe Adria Green na čelu. A zbrala se je tudi strokovna javnost, skupina okrog 25 profesorjev, znanstvenikov, inženirjev, tehnologov, ekologov, energetikov, proučevalcev morja iz vseh univerz in strokovnih institucij, ki jih premore dežela, vzela v roke načrta terminalov, študijo slovenske stroke in že po parih mesecih prišla do podobnih ocen, kot jih je bil pridobil slovenski parlament. Zadali so si ime ‘Tehnično omizje o uplinjevalnikih’, predstavili njihove zaključke italijanskemu prostoru, izzivali na soočanje mnenj tudi investitorje, ki pa so se povsem poskrili, in uspeli tako nagovoriti tudi tržaške in deželne oblasti, da terminala zemeljskega plina v Tržaški zaliv nista sodila. Glavni in neizpodbitni argumenti:

1. V plitkih vodah, kakršne so v Tržaškem zalivu, bi tako izgradnja kot obratovanje bodisi terminala na kopnem bodisi onega na morju, z vplutjem velikih tankerjev utekočinjenega plina, povzročala dvigovanje z živim srebrom nakopičenega mulja z morskega dna in srebro bi končalo v ribjem staležu. Gre za živo srebro iz izpiranja rudniških odpadkov iz zaprtega rudnika Idrija, ki preko Idrijce in Soče nateče v zaliv. Govorimo, po nekaterih ocenah, o več kot 40 tisoč ton v sedimentih na dnu morja.

2. Žive organizme, ne samo ribe, bi s časoma uničila tudi za nekaj stopinj nižja temperatura vode, ki bi nastala v procesu pretvarjanja plina iz tekočega agregatnega stanja (minus 162 stopinj) v plinastega, ter uporaba velikih količin klorovih preparatov pri sprotnem čiščenju črpalnih in izpustnih cevi ter celotnega sistema ogrevanja plina.

3. Ob potencialni nevarnosti nesreč katerekoli vrste in morebitnih sabotaž oz. terorističnih dejanj, je okoli tovrstnih terminalov in dostavnih tankerjev predpisan varnostni obroč primera parih kilometrov, pod varstvom vojaških ladji, kamor nihče drug v času uplinjevanja ne sme pluti, kar bi oviralo poti vplutja in izplutja ostalih ladij, ki prihajajo v Trst in Koper, ter močno skrčilo uporaben akvatorji za ribarjenje.

Simulacija uplinjevalnika Endesa sredi tržaškega zaliva

4. Tudi najvišji varnostni protokoli ne izključujejo tveganja katastrofe, ki bi se zaradi napake ali namernega dejanja pripetila in ki bi imela najhujše posledice pri terminalu v Žavljah zavoljo bližine naselji in domino efekta do že obstoječih energetskih in drugih vnetljivih objektov.

5. Tako Trst kot slovenska obala stavita precej ne le na pomorsko gospodarstvo temveč tudi na turizem. Uplinjevalnika bi to panogo postopoma zatrla.

6. In če bi že življenjsko potrebovali dostavo zemeljskega plina do severnega Jadrana oz. ne bi zadostovala že obstoječa terminala v Porto Viru pri Rovigu in Omišlju na otoku Vis, obstajajo za take dostave nove tehnologije v obliki malih črpalnih sistemov sredi odprtega morja, preko katerih raztovarjajo plin tankerji novejše generacije z vgrajenim uplinjevalnikom na krovu.

Vse to bi morala Janša in Vrtovec prebrati preden bi na to temo karkoli spregovorila.”

VIR: REGIONAL

S plinskim terminalom bi Janša uničil morje in turizem

V Istri nasprotujejo napovedim predsednika vlade in infrastrukturnega ministra o gradnji uplinjevalnika.

Primorske novice

Fotomontaža iz leta 2007, ko je bilo vroče zaradi plinskih terminalov,

Ob izjavah predsednika vlade Janeza Janše in ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca, da bo ob slovenski obali treba čim prej zgraditi plinski terminal, da se zmanjša energetska odvisnost Evrope od Rusije, se v slovenski Istri dviguje val nasprotovanja. Proti so tudi trije istrski poslanci.

»Milo rečeno neprimerno in popolnoma neodgovorno je, da se najvišji predstavniki vlade, med njimi tudi ministri, prek javnih izjav, nemalokrat objavljenih na Twitterju, izrekajo o temah, glede katerih se je naša država že uradno opredelila, ter si privoščijo tovrstne objave, ki jih ne morem jemati drugače kot provokacije – spomnimo na sprejeto Resolucijo o Strategiji za Jadran iz leta 2009, pa na odločno zavrnitev in upor ljudi proti nameri za izgradnjo plinskega terminala v Žavljah,« poudarja poslanka Meira Hot.

»Predstavnike aktualne oblasti bi pozvala, naj prenehajo z izjavami, ki bolj kot o skrbi za energetsko neodvisnost Slovenije pričajo o popolni ignoranci volje ljudi v Istri in širše. Absolutno sem proti takšnim izjavam in ukrepom politikov, ki pod krinko težkih razmer in na račun okolja, zdravja in varnosti ljudi lahkotno ignorirajo voljo ljudi ter med njimi povzročajo zaskrbljenost, kot si je to z izjavami o nujnosti gradnje plinskega terminala privoščil minister Vrtovec,« je izpostavila.

Primorske novice

Koprski župan pravi, da je zanj plinski terminal končana zgodba in da ga v Istri ne bo.

Vatovec: Vrtovec naj odstopi

Matej Tašner Vatovec je spomnil, da je že leta 2015 podpisal skupno izjavo proti plinskim terminalom, v katero so bili vključeni severnojadranske občine, Alpe Adria Green, sindikati in druga civilna družba. »Pri nasprotovanju terminalu v severnem Jadranu vztrajam. Gre za okoljsko in varnostno sporno infrastrukturo, ki nima mesta na našem območju. Glede na dolgoletno uradno vztrajanje Republike Slovenije na tem stališču in tudi pravnim sporom, v katere se je podala vlada, ocenjujem izjave ministra Vrtovca kot faux pas in pričakujem, da bo od teh stališč odstopil,« je jasen Tašner Vatovec.

Niti Izolčan Gregor Perič iz vladne stranke Konkretno Zdravka Počivalška ni za terminal. »Glede na informacije, ki jih imam trenutno na voljo, terminalu pri nas nisem naklonjen,« je povedal. »Najhitrejša rešitev v zvezi s plinskim terminalom bi bila navezava na hrvaško omrežje prek otoka Krka,« ocenjuje. Po njegovem se moramo v Sloveniji čim bolj opreti na lastne vire – s čim hitrejšim dokončanjem mreže hidrocentral, koriščenjem geotermalne energije in biomase ter z izgradnjo NEK2, dodaja.

Oljka za sklic izredne seje istrskih občinskih svetov

Tudi v istrski stranki Oljka so odločno proti gradnji kakršnegakoli plinskega ali podobnega terminala. »To je resna grožnja za okolje, ljudi in živali. Istra je dragocen naravni in kulturni biser v slovenskem prostoru. Gospodarski razvoj naše regije mora temeljiti na dejavnostih, ki so okolju in ljudem prijazne,« poudarjajo. Istrskim županom so poslali pobudo, da skličejo nujno izredno sejo občinskih svetov občin Slovenske Istre o namerah vlade za gradnjo LNG-terminala.

Koprski župan Aleš Bržan je za Primorske novice že povedal, da je za Mestno občino Koper plinski terminal končana zgodba in da plinskega terminala v Istri ne bo. Tudi ankaranski župan Gregor Strmčnik ocenjuje, da je postavitev plinskih terminalov v severnem Jadranu strokovno nesprejemljiva.

VIR: Primorske Novice

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST