c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

SPROSTITE SLOVENSKE REKE – Odprto pismo slovenski oblasti, političnim strankam in javnosti


Odprto pismo slovenski oblasti, političnim strankam in javnosti:

SPROSTITE SLOVENSKE REKE

 Spoštovani,

naši naravni ekosistemi so v krizi, eden glavnih dejavnikov negativnih vplivov na naravo je človek. Vsi se zavedamo dejstva, da so stabilni ekosistemi osnova za naše preživetje, kar pomeni, da nenehna izguba vrst in degradacija habitatov ogroža naše preživetje. Globalno poročilo o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah[1], ki ga je leta 2019 objavila Mednarodna znanstveno-politična platforma za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve, je pokazalo, da se izgublja biotska raznovrstnost po vsem svetu in da smo trenutno v zelo zahtevnih časih, ko gre za ohranjanje našega trenutnega načina življenja.

Ravno ta pospešena izguba biotske raznovrstnosti je posledica izkoriščanja naravnih virov, ki ni upoštevalo njihove omejene razpoložljivosti in ranljivosti. Kljub temu, da so naše dejavnosti povzročile negativne spremembe v naravi, lahko s spremembami v vedenju, ki vključuje izvajanje gospodarskih dejavnosti, preprečimo nadaljnjo degradacijo naravnih ekosistemov. 


Evropska unija je obnovo rečnih habitatov uvrstila med pomembne naravovarstvene cilje v mnogih strateških dokumentih, posredno pa ta proces narekujeta tudi habitatna in vodovarstvena direktiva. Cilj strategije EU za biotsko raznolikost do leta 2030 je obnoviti vsaj 25.000 kilometrov rečnih habitatov.[1]

Ovire na rekah, kot so zastareli jezovi za mline, ki so davno tega poganjali industrijo ter protipoplavne pregrade in zajetja, so eden glavnih razlogov, da reke po Okvirni direktivi EU o vodah ne dosežejo dobrega ekološkega stanja, in so ključni vzrok za 93-odstotni upad populacij evropskih sladkovodnih migratornih rib v zadnjih desetletjih. Večina ovir je bila postavljena v 19. in v začetku oz. sredini 20. stoletja. Številne ovire na rekah ne služijo več svojemu namenu ali pa so v nekaterih primerih neučinkovite in zastarele. Tu mislimo na zastarele ovire, ki imajo znatne negativne vplive na naravo in ne proizvajajo več električne energije, ovire za potrebe ribnikov, ki ne delujejo več, ovire za obrambo pred poplavami, pa tudi vse druge ovire, ki ne opravljajo več funkcije, za katero so bili zgrajene.

Nekatere stare ovire lahko predstavljajo tveganje za varnost in zdravje ljudi. Odstranjevanje neučinkovitih ovir je učinkovit ukrep za zmanjšanje hidromorfoloških pritiskov na reke. Vzdolžna povezanost linearnih ekosistemov je ključnega pomena za njihovo optimalno delovanje, zato lahko prekinitev kontinuitete rek znatno ogrozi vrste in habitate, povezane z vodnimi ekosistemi. Pozitivne učinke odstranjevanja ovir lahko zelo hitro opazimo na večjih, pa tudi na manjših vodotokih. Z vrnitvijo naravnega toka se obnovi naravna dinamika prenosa sedimentov, obnovijo se izgubljeni habitati, kar vodi k okrevanju vrst, ki so izginile z ogroženega območja. Odstranjevanje nefunkcionalnih ovir omogoča tudi obnovo poplavnih ravnic, ki služijo kot naravni sistem za obrambo pred poplavami. Po odstranitvi nekaterih ovir je mogoče izboljšati potencial za trajnostne turistične in rekreacijske vsebine dolvodno, potem ko se reka vrne v naravno stanje.

Odprava zastarelih, neučinkovitih ovir poleg varovanja naravnih vrednot prispeva ekonomske koristi za lokalne skupnosti. Odstranjevanje ovir je običajno cenejše kot popravilo in vzdrževanje starih ovir, poleg tega pa pomaga zmanjšati tveganje za poplave. Z odstranitvijo zastarelih, neučinkovitih ovir na reki, oziroma z vzpostavitvijo ugodnih pogojev za obnovitev staleža rib, se ustvarijo razvojne možnosti za to območje. 

Pobude za odstranjevanje ovir po vsej Evropi (Living European Rivers, Dam Removal Europe) dosegajo pomembne rezultate z izvedbo konkretnih projektov na terenu. Na primer, WWF Finska v sodelovanju s številnimi partnerji že več kot tri leta odstranjuje zastarele jezove in druge ovire iz rek. Do danes so uspešno sprostili več kot 600 kilometrov rek in tako zmanjšali ogromne pritiske na selitvene vrste rib. V Evropi so odstranili vsaj 5.000 jezov, največ v Franciji, na Švedskem, Finskem, Nemčiji, Belgiji, Poljski, Črni gori in v Španiji. Leta 2009 je Francoska vlada sprejela politiko odstranjevanja rečnih pregrad, ki vključuje tudi zakonski in finančni okvir.[2]

V Sloveniji do sedaj nismo odstranili niti ene zastarele ovire, čeprav kar 60 % slovenskih rek zaradi vpliva hidromorfoloških obremenitev (jezovi in pregrade) ne dosegajo dobrega ekološkega stanje, zato je podpora odstranjevanju zastarelih ovir in revitalizaciji rek s strani interesnih skupin bistvenega pomena za obnovo slovenskih rek. V Sloveniji imamo približno 27.000 kilometrov rek, na njih pa naj bi stalo okrog 4000–5000 manjših jezov ter še vsaj 400 malih in 50 večjih hidroelektrarn. Skupaj imamo tako v povprečju približno eno oviro na petih kilometrih vodotokov.

Slovenija mora spoštovati evropske predpise, ki se nanašajo na zaščito in ohranjanje naravnih ekosistemov. Slovenija ohranja svoje naravno bogastvo z zakonodajnim okvirom, ki temelji na evropskih direktivah o varstvu narave (Direktiva o habitatih, Direktiva o pticah). Hkrati je varovanje voda v skladu z Okvirno direktivo o vodah tudi pomembna obveznost pri upravljanju z vodami, ki zagotavlja ohranjanje bioloških elementov kakovosti vode in stanja okolja. V praksi pa je drugače – trenutno stanje vodnih teles v Sloveniji zahteva nujne ukrepe za izboljšanje stanja vodnih teles z vidika Okvirne direktive o vodah ter Direktive o habitatih in Direktive o pticah v smislu ohranjanja habitatov in sorodne vrste z vodo.

Ministrstvo za okolje in prostor s svojim neodobravanjem odstranitvi ovir na slovenskih rekah ne nudi podpore slovenskim nevladnim organizacijam, zato skladi kot je Open Rivers Programme menijo, da  obstajajo tveganja pri implementaciji naravovarstvenih projektov v Sloveniji. S tem pismom vas pozivamo k sodelovanju pri uresničevanju cilja Strategije EU za biotsko raznolikost do leta 2030, ki je obnoviti vsaj 25.000 kilometrov rečnih habitatov, saj si tudi v Sloveniji želimo prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Republiki Sloveniji. Pozivamo vas, da s podporo odstranjevanju zastarelih in neučinkovitih ovir na slovenskih rekah prispevate k zaščiti sladkovodnih ekosistemov z obnovo slovenskih rečnih habitatov. Prav tako vas prosimo za podporo nevladnim organizacijam pri prijavah na mednarodne sklade, kot je Open Rivers Programme[3].


[1] https://ec.europa.eu/environment/strategy/biodiversity-strategy-2030_en

[2] https://damremoval.eu/

[3] https://openrivers.eu/

Opomba: Pismo je bilo poslano 31.03.2021 slovenskim predststavnikom oblasti, državnemu zboru poslancem državnega zbora, državnemu svetu ter predsedniku države z pripisom, da od njih pričakujemo odgovor ali mnenje. Odgovore bomo objavili na naši spletni strani.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: