c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Nedokončan projekt – izgradnja protihrupne ograje ob ranžirni postaji Moste


Krajani Zaloga in Spodnjega Kašlja, med njimi tudi člani AAG so zgroženi, kako poteka projekt izgradnje protihrupne ograje v Četrtni skupnosti Polje Mestne občine Ljubljana oziroma ob ranžirni postaji, zato so poslali ogorčeno pismo z zahtevami g. Jerneju Vrtovec, ministeru za infrastrukturo RS.

Da so prišli do tega projekta, se je ustanovilo več civilnih iniciativ, ki so ves čas dokazovali vodstvu Ministrstva za infrastrukturo, Slovenskim železnicam in Sektorju za investicije v železnice, da je njihova zahteva po izgradnji protihrupne ograje povsem upravičena. Po množičnih sestankih z mag. Dejanom Jurkovičem, Petrom Ozimičem iz Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, g. Topolkom iz ministrstva in še številnimi drugimi, so dokazali, da imajo prav in da se mora postaviti protihrupna zaščita. Projekt, ki bi bil lahko že dokončan, pa se je vlekel več kot sedem let in so sedaj končno postavljene protihrupne ograje, izvedena pa je bila tudi zamenjava oken na stanovanjskih objektih, ki so v neposredni bližini tirov.

Projekt v vrednosti 5 milijonov evrov naj bi se zaključil. Poudarek je na »naj«. Krajani ob železniških tirih pa so izredno razočarani, bolni, prestrašeni, predvsem pa izredno nezadovoljni s potekom dela in odnosom vaših javnih uslužbencev do krajanov ter izvajalcev del.

Pristojne so opozorili na na vse nepravilnosti in zahtevajo takojšno rešitev:

  1. Krajani živijo v neživljenjskih razmerah: zavedati se je treba, da so bile na tem območju stanovanjske hiše že pred izgradnjo južne trase železnice Dunaj – Ljubljana. Po II. svetovni vojni se je začela izgradnja ranžirne postaje vedno bolj širiti in se približevati stanovanjskim objektom. Infrastruktura Slovenskih železnic (vlakov, lokomotiv, telekomunikacijskih naprav, tirov itd.) je zelo stara. Prav to povzroča številen hrup, saj so električne lokomotive preslabotne za premikanje vagonov, zato se še vedno poslužujejo z starimi lokomotivami na dizelski pogon. Te javni uslužbenci (strojevodje) vklopijo, potem pa se vozijo po ranžirni postaji iz enega mesta na drugega, tam stojijo po več ur, ne da bi kaj delali, piskajo in se preko zvočnikov pogovarjajo, ne glede na to, ali je to dan ali noč.
  2. po izgradnji protihrupnih ograj hrup ostaja oziroma sta hrup in vibracije še višji, to pa zato, ker niso upoštevali višino protihrupne ograje v nasprotju s stanovanjskimi hišami. Temu bi se lahko izognili, če bi protihrupne ograje imele globje temelje in bile višje.
  3. Naslednji problem, ki ostaja, so množične vibracije. Teh je vedno več, stene v hišah so razpokane in mesečno jih je treba popravljati. Ko so krajani to omenili vašim javnim uslužbence, so ti »zelo prijazno« zabrusili nazaj, da si želijo krajani obogateti na ta račun. Žalostno, res žalostno, da imamo takšne javne uslužbence, katere plače jim zagotavljamo davkoplačevalci. Problem je ravno v tem, da te protihrupne ograje nimajo temeljev zadostno vkopanih v zemljo.
  4. V Spodnjem Kašlju, kjer je bila že obstoječa lesena ograja, je bila ta postavljena bistveno bolj proti tirom, sedaj pa so jo postavili več kot meter proti cesti oziroma tik ob Kašeljski cesti, na nekaterih mestih, pa so cesto kar »po domače odrezali«. S tem se je cestišče zmanjšano. Na nekaterih delih ograj sploh ni, nekje pa so naredili vrata, ki so zaklenjena. To pomeni, da ne gre za nujen izhod iz območja železniških tirov, pač pa le tako vizualno, da so postavljena in zadoščena (predvidevamo) nekim kriterijem. Poleg tega po so ta vrata obarvana v rumeno barvo. Zakaj? Tega nihče ne ve. Iz ceste verjetno ne bo noben krajan tekel ponoči na železniške tire, zato prosijo, da jih prebarvajo na naravno barvo.
  5. Ugotavljamo, da je protihrupna ograja postavljena iz različnih materialov. Ni poznan vzok zakaj, saj jim to nihče ni pojasnil. Če krajani katerega koli izvajalca del kaj vprašajo, dobijo, če sploh dobijo, sarkastičen odgovor. Kot je bilo že povedano, je to nedopustno s strani javnih uslužbencev.
  6. Marija Košutar, nadzornica, je bila opozorjena na številne nepravilnosti, ampak njo to ne zanima. Obnaša se kot, da so krajani lahko veseli, da jim je ministrstvo milostno izgradilo protihrupno ograjo. Žal se gospa moti in oni takšnemu mnenju nasprotujejo.
  7. Prav tako je nedopusten odnos javnih uslužbencev mag. Dejana Jurkoviča in Petra Ozimiča, ko sta si ogledala situacijo na Vaški poti. Krajani najbližje stanovanjske hiše so opozorili na številne pomanjkljivosti. Pa sta se obnašala, kot da problemov ni oziroma po sistemu, kot da se ju to ne tiče. Pa so problemi in to zelo veliki. Tu so se podrla številna drevesa, ki so jih njihovi predniki postavili pred 100 leti. Zadrževala so osip zemlje na cesto in pa nekakšno zaščito pred hrupom. Sedaj je to golosek. Zemlje ni, je le kup peska in večjega kamenja, ki se vsipa na cestišče. Zaščitena ograja je bila odstranjena, kup peska in kamenja se vsipa na cestišče, v deževnem obdobju je prepreka vode do odtočnega jaška, kar pomeni, da voda preko celega cestišča stoji. Kot da ne bi bilo že vsega dovolj, pa je izvajalec del naročil zasaditev divje trte. To je postavil na vsakih 10 metrov in bližnjim krajanom naročil, »da če želijo imeti, da bo trta rasla, naj jo zalivajo.« Daleč smo prišli, mar ne?
  8. Dogovorjeno je bilo, da se bo iz zunanje strani protihrupnih ograj zasadilo zelenje. Pričakovali so, da bo res tako. Pa temu ni. Nič ni. Le na vzpetini Vaške poti so zasadili divjo trto, katero naj bi krajani sami zalivali. Krajani se s takšnim početjem služb in izvajalcev oziroma podizvajalcev ne strinjajo. Želijo, da se na celotni trasi protihrupnih organ postavi zelenje in se ga temu primerno vzdržuje. Na kamenje in pesek pa se nasuje zemlja in naredi ustrezne ter učinkovite odtočne jaške in ograje ali zaščito (škarpo), ki bo preprečevala erozijo. Nikakor se ne morejo strinjati, da bi se ob ograji zasadila leska ali katero koli listnata vzpenjavka, pač pa naj bodo to iglavci.
  9. Omenjeno je že bilo, da je ograja postavljena iz različnih materialov. Nepridipravi so ograjo že močno popisali ter naredili neprimerne znake, prav tako tudi na podvozih, zato prosijo, da se to primerno sanira ter odstrani neprimerne grafite. Na podvozu iz Zaloške ceste proti Pot pod Debnim vrhom, so nekaj metrov ograje prebarvali. Želijo si, da bi bilo tudi drugje tako.
  10. Kjer so bila odstranjena stoletna drevesa ter grmičevje in so njihovi delavci pri odstranjevanju uničili ograje stanovalcev, zahtevajo da se to takoj sanira; prav tako pa se polomili zabojnike za smeti. Zahtevajo, da se jih nadomesti z novimi. To se naj kar infrastrukturno ministrstvo dogovori z Javnim podjetjem Vodovod – kanalizacija – snaga, Ljubljana, krajani niso dolžni, da odpravljajo sami njihove napake.
  11. Ugotavljajo, da med posameznimi deli protihrupnih ograj ni zaščitne mreže. To je treba vsekakor namestiti, kajti še vedno se dogaja, da ljudje hodijo preko tirov, saj se izogibajo smrdečega podvoza pod ranžirno postajo, ki je slabo osvetljen, popisan z neustreznimi grafiti, poplavljen ob deževju, ker so odtočni jaški poraščeni z zelenjem in smrdi po urinu. Slovenske železnice pa ne skrbijo za urejenost.
  12. Izpostavili bi še en problem in sicer zadrževanje dizelskih lokomotiv v Sp. Kašlju. Tu so postavljeni znaki (semaforji) in tu čakajo s prižganimi lokomotivami tudi po več ur. Predlagajo, da se te semaforje prestavi 200 metrov proti zahodu, proti grči ranžirne postaje. Pričakujejo tudi takojšnje ukrepanje glede zvenenja in glasnega pogovarjanja po zvočnikih. Danes zato uporabljajo lahko pametne telefone.
  13. Zavedajo se, da je bilo v zadnjih letih več tirov postavljenih na črno. Zanima jih, kdaj bo rešen ta problem.
  14. Ko se vozijo po tirih stare  dizelske lokomotive, motijo signal interneta. O tem so krajani obvestili tudi odgovorne na ministrstvu, pa so jim podali neprimeren odgovor, naj kar sami poskrbijo, da bodo imeli boljši signal, ne pa da izkoriščajo ministrstvo in da s tem projektom hočejo obogateti. Pri takšnih izjavah res lahko ostanejo brez besed.
  15. Nekateri krajani so dobili zamenjana okna, drugi ne. Izgovorov je bilo mnogo. Zahtevajo, da se preneha razlikovati ljudi, sploh pa je nesprejemljivo, da javni uslužbenci ministrstva očitajo tem ljudem, da želijo zaslužiti na račun države. Ničesar od tega si ne želijo. Želijo imeti mir, brez stresa in strahu, kako se bodo razpoke na stenah širile ter vsakodnevni potres, ki ga povzročajo z vibracijami zastarele lokomotive Slovenskih železnic.

V 15. točkah so zelo natančno opisali probleme, s katerimi se krajani srečujejo ob postavitvi protihrupnih ograj. Dovolj dolgo so čakali, da so ograje dobil; dovolj dolgo je bilo trpljenje in zasmehovanje s strani javnih uslužbencev. Krajani imajo tega dovolj, so ljudje, ki z ničemer niso vplivali na širitev ranžirne postaje in gradnje tirov. Ne prosijo, pač pa zahtevajo, da se v roku treh tednov odpravijo vse nepravilnosti. Od vas pa zahtevajo, da se sami prepričajo, kakšna je kvaliteta življenja ob ranžirni postaji. Ministerstvo za infrastrukturo so povabili, da si skupaj ogledajo traso v Spodnjem Kašlju in jim na kraju samem posredujeje ustrezne rešitve.

Na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja prosijo, da jim odgovorni nemudoma dostavijo kopijo gradbenega dnevnika in poročilo o opravljenih meritvah hrupa na tem območju pred začetkom del ter jim to pisno posredujejo.

Želeli bi vedeti, kdaj bodo opravljene meritve hrupa po postavitvi protihrupnih ograj in kakšna je njene učinkovitost.

Glede na to, da so sedem let krajani poslušali izgovore in obljube odgovornih, ki so neživljenjski, še manj pa strokovna mnenja, bodo po preteku zakonkega roka za odgovor skupno z AAG sprožili pravne postopke proti odgovornim.

Verjamejo, da iz pisarn Slovenskih Železnic v Ljubljani in Mariboru niso videli zgaranih rok ljudi, ki živijo ob ranžirni postaji; niso videli njihovega trpljenja, niti ne občutili neprespanih noči, niti ne poniževanja … toda krajanom in članom AAG je dovolj . Ljudje so, tako kot javni uslužbenci ministrstva za infrastrukturo, ki si želijo in zaslužijo spoštovanje, zato jim sporočamo naj dobro premislijo, kaj bo njihov naslednji korak, da se odpravijo problemi…

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: