Več kot 6 mesecev po COP26 v Glasgowu se vlade sestajajo v naslednjih dveh tednih za podnebne pogovore ZN v Bonnu v Nemčiji, mestu gostiteljici sekretariata UNFCCC (ZN za podnebne spremembe) . Ta »medsesionska« pogajanja običajno potekajo vsako sredino leta v pripravah na velike podnebne vrhove ZN, tako imenovano konferenco pogodbenic (COP). Letošnje zasedanje v Bonnu je prvo fizično srečanje po dveh letih odpovedi ali premikov, povezanih s COVID-19, v virtualni prostor, ki zdaj ponuja vzpostavitev in ponovno vzpostavitev povezav med pogajalci iz skoraj 200 držav po vsem svetu.

Ker se COP27 odvija novembra 2022 v Afriki in arabski regiji – obe med najbolj prizadetimi območji – se morajo pogajanja osredotočiti na potrebe tistih, ki so jih posledice podnebne krize najbolj prizadele. Zasedanje SB56 v Bonnu poteka tudi v ozadju križajočih se kriz: stalne pandemije, nehumane vojne, ki jo je vodila Rusija proti Ukrajini, in grozeče svetovne izredne razmere v zvezi s hrano. Nedavna poročila IPCC (Medvladnega odbora za podnebne spremembe) so dramatično pokazala kako močno podnebna kriza prizadene najbolj ranljive, da morajo prilagajanje povečati vsi večji onesnaževalci toplogrednih plinov, predvsem pa najbogatejše države, morajo okrepiti svoja prizadevanja za ublažitev in da so meje prilagajanja podnebnim spremembam že danes dosežene .

To očitno postavlja EU v osrednjo vlogo v pogajanjih, kot pomembno prispevalo k financiranju podnebja, kot glavni povzročitelj podnebne krize in kot Afriško sosednjo celino. EU kot skupina držav želi postati prvo podnebno nevtralno veliko gospodarstvo in gre skozi intenzivne notranje zakonodajne postopke za izvajanje svoje okrepljene podnebne zaveze (prek paketa „Fit for 55“ ), ki ga dopolnjuje nedavni energetski načrt „REPowerEU“kot odgovor na vojno proti Ukrajini in krizo cen energije iz fosilnih goriv. Ta načrt povečuje njegove ambicije glede obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, vendar bi povzročil tudi velike korake z zaklepanjem nove infrastrukture fosilnega plina in uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), vključno iz držav globalnega juga, kot sredstvo za nadomestitev ruske nafte in plina. in premog, za katerega je EU od začetka vojne plačala 60 milijard EUR . CAN Europe je v pismu , naslovljenem na države članice , pripravil podrobnejše pripombe in priporočila . Glede na to se EU sooča z izzivom, da doseže napredek pri Glasgowskem podnebnem paktu, kjer bi si morala prizadevati za povečanje podpore državam v razvoju in spodbuditi močnejše ukrepanje velikih onesnaževalcev.

Priložnosti za ukrepanje za odpravo izgube in škode : dialogi v Glasgowu
EU je kljub pozivom velike skupine držav v razvoju na COP26 blokirala bolj vsebinski izid o financah za obravnavanje izgube in škode. Glasgowski podnebni pakt namesto tega je obljubil Glasgowske dialoge v naslednjih treh letih, pri čemer bo prvi potekal v Bonnu 7., 8. in 11. junija. Toda dialog o tem vprašanju je potekal že več let in ob različnih priložnostih in skupnosti zdaj potrebujejo nujno ukrepanje, pri čemer finančna sredstva prispevajo bogata gospodarstva, vključno z EU, v skladu s temeljnimi načeli UNFCCC, vključno s pravičnostjo, pravičnostjo, pravičnostjo in dostopom. Dialogi bi torej morali prinesti konkretne in smiselne rezultate prek odločitev na COP27 novembra v Egiptu.

Climate Action Network in AAG poziva k:
● konkretnim rezultatom, ki zagotavljajo ustrezno, novo in dodatno, zanesljivo podporo na podlagi nepovratnih sredstev za najbolj ranljive ljudi in države pri obravnavanju izgube in škode – drugače dialog propade. V prvem dialogu je treba opredeliti konkretne korake in pomembne rezultate, ki jih je treba doseči ob koncu vsakega leta do leta 2024.

● Dogovor o naslednjih korakih za opredelitev načinov financiranja izgub in škode, njegovih institucionalnih ureditev, različnih virov predvidljivega, trajnostnega, ustreznega, novega in dodatnega financiranja izgub in škode ter pravičnega in neposrednega dostopa za ranljive države v razvoju na podlagi potrebe in prioritete. Ključni mejnik za izvedbo bo COP27: države v Šarm el Šejku morajo uradno ustanoviti instrument za financiranje izgube in škode. Ministri bi morali svoje pogajalce na SB56 usmerjati k delu v tej smeri. Nato bi moral Glasgowski dialog podrobneje opredeliti operacionalizacijo takega instrumenta in način zagotavljanja financiranja izgub in škode ter omogočanje dostopa za najbolj ranljive države in najbolj prizadete ljudi.

Napredovanje delovnega programa za zmanjšanje emisij, da se prag 1,5 °C resnično ohrani
. Glasgowski podnebni pakt določa jasna pričakovanja vsem državam, da bodo pospešene ukrepale na področju premoga, subvencij za fosilna goriva, metana, plinov, ki niso CO2, in varstva narave. Podnebna pogajanja v Bonnu so pomemben trenutek za dvig pričakovanj glede napredka pri izvajanju v letošnjem letu. Vendar bodo v naslednjih dveh tednih pogodbenice prvič podrobneje razpravljale o tem, kako naj bi izgledal delovni program za ublažitev pred letom 2030 , ki ga bo v skladu s sklepi COP26 odobrila COP27, kako naj bi pospeši ukrepanje vseh pogodbenic in katere posebne dejavnosti se bodo izvajale.

Delovni program (WP) za povečanje ambicij in izvajanja blažitve bo moral odražati in imeti za posledico dobro tehnično delo in rezultate, hkrati pa mora biti “političen” v smislu, da vodi k dejanjem in odločitvam, ki v resničnem svetu spremenijo v smislu zapiranja emisijske vrzeli na mejo 1,5°C. Voditi ga morajo nedavne ugotovitve poročila IPCC , da potrebujemo globalno zmanjšanje agregatov za vsaj 43 % [34–60 %] do leta 2030 glede na ravni leta 2019, da bi bilo v skladu z omejevanjem globalnega segrevanja na 1,5 °C.

Da bi bil v tem pogledu uspešen, mora močno odražati načela skupne, a diferencirane odgovornosti, pravičnosti in pravičnosti. Krepitev nacionalnih podnebnih ciljev (NDC) ter pospeševanje in povezovanje sektorskih ukrepov sta ključni strategiji. Zato se pričakujejo tehnični rezultati (kot so tehnični dialogi o sektorskih ovirah za ublažitev/izvedbe in rešitve) ter sprejemanje odločitev na visoki ravni znotraj COP z jasnimi odločitvami, ki jih je treba sprejeti na COP27 in pozneje, da se zagotovi doseganje cilja 1,5 °C ni presežena.

EU ne bi smela le postopoma sodelovati v teh razpravah, ampak bi morala postati močna spodbujevalec in podpornik ukrepanja v državah v razvoju, ampak mora tudi narediti več, da uredi svojo hišo in pokaže svojo odločenost, da hitro zmanjša in sčasoma opusti uporaba fosilnih goriv in subvencije zanjo.

Razprava o delovnem programu za ublažitev je povezana s ključnim procesom v okviru Pariškega sporazuma, globalnim pregledom (GST) , ki se dejansko začne skozi tehnično fazo v obliki različnih tehničnih dialogov med vladami in strokovnjaki, ki trajajo pet dni. Po zasnovi Pariškega sporazuma naj bi sklenitev GST leta 2023 vodila k večjim ambicijam za zapolnitev vrzeli v ciljih Pariškega sporazuma.

Poleg zgoraj navedenega se bo na pogajalskem zasedanju poglobilo tudi v številna druga vprašanja, pomembna za priprave COP27, kot so nadaljnja izpopolnjevanje pravil iz člena 6 v okviru Pariškega sporazuma, globalni cilj prilagajanja in tudi zagotavljanje pravičnega, pregledno in učinkovito sodelovanje opazovalcev na COP27 in pozneje.

Na splošno so junijska pogajanja v kritičnem času in nosilci odločanja v EU morajo posvetiti veliko pozornost njihovim izidom v pripravah na COP27. Evropski parlament bo junija in pozneje sprejel naslednje ukrepe za oblikovanje svoje resolucije COP27. Poleg tega bo predsedstvo EU kmalu zatem prešlo iz Francije v Češko, ki bo nato v vlogi, da vodi EU skozi njeno pozicioniranje, vključno z odločitvami sveta za okolje in diplomatskim sodelovanjem z Egiptom in drugimi državami, do in med COP27. Evropska komisija in države članice sodelujejo v pogajanjih s ključnimi državami za vzpostavitev partnerstev za pravičen energetski prehod, ki morajo dati prednost obnovljivim virom energije in prihrankom energije ter učinkovitosti in ne novim naložbam v fosilni plin ali nafto.

Poslušanje in podpiranje glasov posebej prizadetih držav v razvoju iz Afrike in zunaj nje bo ključnega pomena za EU, da bo junija letos prispevala k postopnim izidom pogajanj.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

#skupajsmoAAG #togetherAAG #заједносмоAAG

#заедносмеAAG #zajednosmoAAG #insiemesiamo

AAGSpletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAGPlačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodninePostanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST