c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Prižgimo svečo manj


Foto: EKO patrulja AAG

V tem času dneva mrtvih je problematika odpadka odpadnih nagrobnih sveč še toliko bolj aktualna. Zakaj?

Slovenci smo eden od vodilnih narodov po porabi nagrobnih sveč. Odpadne nagrobne sveče niso nevaren odpadek, škodljiv vpliv na okolje pa je njihovo odstranjevanje. Teh negativnih učinkov pa se ljudje sploh ne zavedamo. Več kot 90% vseh sveč v Sloveniji ima ohišje iz PVC plastike, ki zaradi svojih neustreznih lastnosti ni primerno za snovno reciklažo. Razkrajanje PVC plastike ima negativen vpliv na okolje, saj se pri tem sprošča škodljiv klor, kar se lahko dokaže z Beilsteinovo reakcijo.

Vsako leto se v času dneva spomina na mrtve izpostavi problematika velike količine odpadnih nagrobnih sveč , ki se naberejo na in ob pokopališčih. Pri tem si mnogi zastavljajo vprašanje, kdo in na kakšen način mora poskrbeti za ravnanje teh in kdo nosi s tem povezane stroške. Na evropski ravni je v zvezi s predmetnim vprašanjem potrebno izpostaviti Direktivo 2009/98/ES[1] (Direktiva), ki je uvedla t.i. razširjeno odgovornost proizvajalca v zvezi z ravnanjem z odpadki, na podlagi katere se lahko posamezna država članica odloči, da stroške ravnanja z odpadki delno ali v celoti krije proizvajalec proizvoda, od katerega odpadki izvirajo, in da si lahko distributerji takšnega proizvoda te stroške delijo. Prav tako lahko država članica določi, da je proizvajalec (lahko pa delno tudi distributerji) v celoti odgovoren za ureditev ravnanja z odpadki.

Foto: EKO patrulja AAG

Slovenska posebnost je, da porabimo največ nagrobnih sveč na prebivalca, imamo pa prenesene evropske predpise, ki sveč posebej ne obravnavajo. Zato je edina rešitev za zmanjšanje porabe. MOP bi moral javnost ozaveščati o posledicah prižiganja velikega števila nagrobnih sveč za okolje in o materialih, ki se uporabljajo pri izdelavi, ter o njihovih vplivih na okolje.

Nimamo ciljev za sveče

Odpadne nagrobne sveče se v strateških dokumentih praviloma ne omenjajo kot samostojna vrsta odpadka. Ministrstvo zato tudi ne spremlja preprečevanja odpadkov oziroma zmanjševanja porabe nagrobnih sveč.. Uporabnike sveč le opominja, da je treba odpadne sveče oddati v zanje namenjen zabojnik, tako da jih lahko reciklirajo. Sistem ravnanja z odpadki omogoča, da reciklirajo 97,8 odstotka predhodno obdelanih odpadnih nagrobnih sveč oziroma 95,8 odstotka zbranih (prevzetih), vendar računsko sodišče opozarja, da tega ni mogoče v celoti preveriti in da so razhajanja med evidencami in podatki, zbranimi v sistemu ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami.

Recikliramo skoraj 96 odstotkov, je pa težava v tem, da zberemo manj kot 50 odstotkov nagrobnih sveč. Ob prvem novembru porabimo celo dve tretjini nagrobnih sveč. Zagotovo se v času okrog praznika vseh svetih zgodi, da so zabojniki za sveče prepolni

Foto: EKO patrulja AAG

Koliko sploh je sveč

Sveče, ki jih prevzamejo skupne sheme ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, predelujejo in reciklirajo v Sloveniji. Po podatkih predelavo izvaja Plastkom z Jesenic, ki pa leži na neustrezni lokaciji saj je obratuje v bližini osnovne šole. AAG se že vrsto let prizadeva, da bi prestavili zaradi nevarnosti požara na drugo lokacijo vendar nismo našli podpore tudi na občini Jesenice, ki bi jo moralo prvo skrbeti za varnost otrok.

V procesu obdelave nastaja več uporabnih surovin (parafin, različne vrste plastike), ki jih pošljejo v nadaljnje postopke izdelave produktov ali materialov. Odpadne baterije pa pošljejo v obrate za obdelavo tovrstnih odpadkov. Težava je tudi, da kar polovico nagrobnih sveč ljudje postavijo na grobove v dneh pred prvim novembrom. Skoraj polovica letne količine odpadnih nagrobnih sveč v Sloveniji nastane po prvem novembru, kar povzroča prevelike vhodne količine za obrat za obdelavo. Pomeni pa tudi večji delež nečistoč pri svečah, ki jih zberejo izvajalci javnih služb.

Kaj je potrebno popraviti?

Mogoče bi bilo treba zakonsko določiti minimalni delež odpadnih nagrobnih sveč od količin, danih na trg, za katere bi morali poskrbeti proizvajalci. Prav tako bi lahko izvajali nadzor nad podjetji, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami, ter nadzor pri poročanju o količinah sveč, danih na trg. Veljalo bi tudi razmisliti, da bi elektronske sveče opredelili kot ločeno vrsto odpadka in uredili izločevanje od drugih. Elektronske sveče so namreč po sestavi zelo različne od drugih nagrobnih sveč. Mogoče bi jih lahko celo uvrstili med električno in elektronsko opremo, saj za delovanje potrebujejo električni tok.

Kako zmanjšati količine?

To je mogoče samo s spremembo navad državljanov, za kar pa sta potrebna daljši čas in nenehno ozaveščanje. Količine odpadkov z grobov lahko zmanjšamo tako, da prižgemo svečo manj. Če se temu ne moremo izogniti, izberemo do okolja bolj prijazne alternative, na primer sveče iz odpadnega olja. Vsekakor je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadkov, če pa to ni mogoče, je nujno vsaj pravilno odlaganje v namenske zabojnike. Shemam in predelovalcem zmanjšanje količine seveda ni v interesu, a država z ozaveščanjem potrošnikov oziroma obiskovalcev pokopališč dela v smeri zmanjšanja količin odpadkov. V primeru odpadnih nagrobnih sveč to pomeni zlasti sveče, ki jih je mogoče znova napolniti, ali take z daljšim časom gorenja, in tudi premislek vsakega posameznika glede dejanj, povezanih s tradicijo. Gre za spremembo vedenjskih vzorcev, kar nikoli ni kratkotrajen proces. Še vedno pa je mogoče prižgati tudi virtualno svečo.

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK– NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: