Beograjčani znova dihajo najbolj onesnažen zrak na svetu, stopnjo onesnaženosti v glavnem mestu Srbije pa označujejo kot nevarno za zdravje prebivalcev. Sprožilec enormne onesnaženosti zraka v Beogradu, pa tudi v drugih mestih v Srbiji, je zagotovo kurilna sezona z velikim številom individualnih kurišč, merilne postaje, ki beležijo kakovost zraka, pa kažejo drastično povečano prisotnost PM delcev. Spomnimo, da je bil Beograd lani kar nekajkrat najbolj onesnaženo mesto na svetu.

Visoka stopnja onesnaženosti zraka je lahko nevarna za vse ljudi, še posebej za občutljive kategorije prebivalstva, kot so otroci, nosečnice in kronični bolniki. Akutne težave, ki jih povzroča onesnažen zrak, so draženje oči in nosu, srbenje, kašelj, občutek dušenja in pomanjkanje zraka. Zato bolniki z znaki bronhitisa, poslabšanja kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB in bronhialne astme med prvimi pridejo k zdravnikom,« za portal N1 pravi prim. Dr. Slavica Plavšić, specialistka pljučnih bolezni.

Sogovornik portala N1 poudarja, da so bistveno nevarnejše kronične posledice onesnaženosti zraka, ki nastanejo zaradi pogoste in dolgotrajne izpostavljenosti onesnaženosti zraka.

»Najmanjši delci iz onesnaženega zraka, ki jih vdihavamo, pridejo do dihalnih bronhiolov in alveolov ter poškodujejo strukturo epitelija in delovanje v teh delih pljuč. Ti škodljivi delci pridejo tudi v krvni obtok, kjer se usedejo in poškodujejo endotelij krvnih žil ter ustvarjajo mikro trombe. “Pozneje s krvnim obtokom dosežejo vitalne organe – srce in možgane – in v njih ustvarijo trajne poškodbe, ki se v hujših primerih končajo s smrtjo,” opozarja dr. Plavšić.

Škodljiv vpliv onesnaženega zraka je po njegovih besedah ​​najbolj izrazit na dihalih.

»Kaže se od najlažjih dihalnih simptomov, preko pogostejših okužb zgornjih in spodnjih dihal, nato hiperreaktivnosti dihalnih poti, alergijskih reakcij, pa tudi pljučnice virusnega ali bakterijskega izvora. Akutne okužbe dihal se pogosteje pojavljajo v jesenskih in zimskih mesecih. Sčasoma pride do trajnih sprememb pljučne zgradbe z zmanjšano pljučno funkcijo,« pojasnjuje naš sogovornik.

Zaradi slabega zraka v Srbiji prezgodaj umre približno 6000 ljudi

Resnejše posledice škodljivih vplivov onesnaženega zraka so po njenih besedah ​​nastanek in poslabšanje bronhialne astme, kronične obstruktivne pljučne bolezni, pljučne fibroze, pa tudi bistveno povečano tveganje za raka ustne votline, grla, kože in pljuča.

»Za kajenjem in genetsko predispozicijo je onesnažen zrak najpogostejši vzrok pljučnega raka. Letno v Srbiji za to boleznijo zboli 6500 ljudi, več kot 4600 jih umre. Poleg pljuč so najbolj ranljivi srčna mišica in možgani. “Miokardni infarkti in cerebrovaskularni inzulti (možganske kapi) ter druge kardiovaskularne bolezni, kot so hipertenzija in motnje srčnega ritma, so pogostejši v dneh visokega onesnaženja zraka,” pravi dr. Plavšić.

Dodaja, da onesnažen zrak povzroča različne poškodbe centralnega živčnega sistema.

“Strupene snovi pridejo v možgane, poškodujejo živčne celice in povzročijo nevrološke bolezni, vključno s prezgodnjo demenco in Alzheimerjevo boleznijo, v najhujših primerih pa vodijo v možgansko kap in hudo invalidnost ali celo smrt.” Sladkorna bolezen je najpogostejša presnovna bolezen, ki je posledica onesnaženega zraka. Onesnažen zrak škodljivo vpliva na reproduktivne organe, kar vodi v neplodnost tako pri ženskah kot moških. Privede lahko tudi do prezgodnjega poroda in hude poškodbe ploda,« poudarja dr. Plavšić.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zaradi slabega zraka v Srbiji prezgodaj umre približno šest tisoč ljudi, kar nas uvršča na neslavno prvo mesto v Evropi in deseto na svetu. Te številke so visoke tudi v državah v regiji, saj onesnažen zrak ne pozna državnih meja. Najčistejši zrak dihajo prebivalci skandinavskih držav, kjer je povprečna življenjska doba celo deset let daljša kot v Srbiji.

Kaj so delci PM2,5 in PM10 in zakaj so pomembni?

V poročilih o kakovosti zraka je navedena koncentracija delcev z oznako PM2,5 in PM10, govorimo pa o trdnih delcih s premerom manj kot 2,5 oziroma 10 mikrometrov. Delci PM2,5 so tako majhni, da jih lahko vidimo le z mikroskopom, zaradi svoje velikosti pa lahko prehajajo skozi nos in grlo ter prodrejo globoko v pljuča, celo v krvni obtok.

Drobni delci lahko izvirajo iz številnih virov, kot so elektrarne, toplarne, individualne kurilne naprave, motorna vozila, letala, kurjenje lesa, gozdni požari, kurjenje polj, vulkanski izbruhi in peščeni viharji. Raven PM delcev v zaprtih prostorih največ povečajo kajenje, kuhanje, kurjenje sveč ali ognja, pečice, plinski grelci, čiščenje s kemičnimi sredstvi, uporaba starih sesalnikov, lakov za lase, deodorantov in podobno.

Dr. Plavšić pravi, da letno okoli sedem milijonov ljudi na svetu prezgodaj umre zaradi slabega zraka, onesnaženost zraka pa uvrščajo tudi med glavne vzroke za različne vrste raka. Dodaja, da skoraj vse oblike onesnaževanja zraka temeljijo na potrebi po energiji, ki jo pridobivamo s kurjenjem lesa, nafte, premoga ali zemeljskega plina.

»Največji onesnaževalci v Srbiji so termoelektrarne na premog, ki delujejo z zastarelo tehnologijo in brez sodobnih filtrov, nato individualne kurilne naprave, promet in podobno. Obstajajo tudi tako imenovani mali onesnaževalci, ki pogosto niso registrirani. Na primer tovarne sladkorja, olja, maziv in v zadnjih letih nekatere kitajske tovarne v Srbiji, ki delajo mimo veljavnih zakonskih predpisov,« ugotavlja dr. Plavšić.

Na vprašanje, kako se zaščititi pred onesnaženostjo zraka, dr. Plavšić poudarja, da nošenje običajnih kirurških mask ščiti pred vdihavanjem večjih delcev, medtem ko, kot pravi, maske z močnejšimi zaščitnimi filtri, kot je N95, zagotavljajo nekoliko boljšo zaščito.

»Popolnoma se zaščititi zagotovo ni mogoče, saj resorpcija škodljivih snovi poteka tudi skozi kožo. Občutljivim skupinam, otrokom, nosečnicam in starejšim zato priporočamo, da v času, ko je zrak zelo onesnažen, ne hodijo ven. Če je treba, jim svetujejo, naj se izogibajo najbolj prometnim ulicam in naj čim več časa preživijo v parkih in naravi, kjer je zrak najčistejši. Za čiščenje zraka v domovih so uporabni čistilci zraka s kakovostnimi Hepo filtri, ki zrak očistijo raznih prašnih delcev, živalskih dlak, vonjav po tobaku ipd. Te naprave so še posebej uporabne za družine z dojenčki in majhnimi otroki,« poudarja dr. Plavšić.

“Država mora nujno sprejeti ukrepe proti onesnaževanju zraka”

Na vprašanje, kaj bi pristojni lahko in morali storiti, da bi državljani tudi v zimskih mesecih zadihali s »polnimi pljuči«, je sogovornik portala N1 odgovoril, da »vsaka aktivnost, namenjena zmanjševanju onesnaževanja, prispeva k izboljšanju kakovosti življenja državljanov. “

»Pravilno je treba postaviti prioritete in sprejeti ukrepe, ki bodo v najkrajšem možnem času in najbolj učinkovito zmanjšali onesnaženost zraka.« Iz primerov evropskih držav je razvidno, da obstajajo zelo učinkoviti načini za zmanjševanje izpustov škodljivih delcev in plinov in da je na državnih uradnikih in pristojnih ministrstvih, da prinesejo sistemske, dolgoročne in učinkovite rešitve, s katerimi bo zdravje argumenti bi morali biti odločilni,« sklene dr. Plavšićeva in pojasni, da je to »vsekakor veliko ceneje kot zdravljenje številnih bolezni, ki jih povzroča velikanska onesnaženost zraka v Srbiji«.

Vir: PORTAL N1

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK– NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST