V četrtek 13. 4.2023, ob 16. uri je sklicana 2. nujna seja Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti DZ. Z eno samo točko dnevnega reda,       Peticija v zvezi z gradnjo kanala CO in kršenje ustavne pravice do pitne vode.

Na sejo je bila povabljena tudi AAG, ki jo bo zastopal Miha Jazbinšek, minister za okolje in prostor 1990 – 1994.

Na seji bo v imenu Alpe Adria Green poudaril, da AAG o pitni vodi misli dolgoročno, enako mislijo tudi domačini iz Kleč, Savelj in Ježice, enako so mislili prostorski načrtovalci dolgoročnih planov Slovenija 2000 in Ljubljana 2000. Leta 1954 zgrajeni čistilni napravi na Brodu (prvi v Sloveniji) so leta 1986 določili dve obvezni funkciji:

1. Čistilna naprava na Brodu se mora nadgraditi za kapaciteto nad 10.000 in pod 100.000 E, potrebno za čiščenje odpadnih voda s prispevnega območja SZ dela takratne Občine Šiška od Stegen do Medvod, Pirnič in Vodic ter
2. ČN je locirana na Brodu, zato da prestreže Medvoške in Vodiške fekalije pred območjem od Broda do Ježice, kjer velja režim absolutnega varovanja mestnih zajetij podtalnice.

Del kanala C0 med Brodom in Ježico je leta 1991 pravno uveljavilo ekološko neodgovorno vodstvo VO-KE, a s traso vendarle tikoma vodotoka Save na skrajnem zunanjem robu 2. varstvenega pasu podtalnice. Zastareli koncept centralnega sistema javne kanalizacije pa se je v raznih »strokovnih« gradivih urbanističnega razreda arhitektov, krajinskih arhitektov in komunalnih inženirjev (vsa brez kakršnekoli obvezne presoje vplivov na okolje) pozneje pojavljal s traso v samem jedru 2. varstvenega pasu in po sredini »območja varovanja kmetijskih zemljišč«, celo na škodo območja bogatenja podtalnice, ki sodi v režim »I. najožje vodovarstveno območje«.

Projekt »NADGRADNJA SISTEMA ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINAH MEDVODE IN VODICE TER IZGRADNJA POVEZOVALNEGA KANALA C0 V MESTNI OBČINI LJUBLJANA«, v katerega je Janković povzel tisto najslabše, kar je bilo ostalina iz časa mandatov dveh županj, se vodi od podpisa županov treh občin leta 2011 kot medobčinski »pogodbeni« projekt, interno skrit v VO-KI in Holdingu Ljubljana. Ker je na Brodu zadrževalnik za fekalije z Medvod in Vodic že zgrajen, je jasno, da se morajo očistiti kar tam. Nesmiselno in nedopustno je fekalije spuščati čez celotni Ljubljanski vodonosnik vzdolž Save in tranzitno skozi intenzivno zazidana območja Bežigrada, Most in Polja do CČN v Zalogu.

Usoda nedopustnega in nesmiselnega Jankovičevega kanala je tačas v rokah »države«:

• presoja vplivov na okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo,
• gradbeno dovoljenje na Ministrstvu za naravne vire in prostor,
• prerazporeditev kohezijskih sredstev na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj ter
• nadzor nad upravnimi enotami na Ministrstvu za javno upravo.

Zato Alpe Adria Green, Vesna, zelena stranka,….  poziva Vlado RS, da v pristojnosti svojih ministrstev

• zagotovi trajno opustitev izgradnje povezovalnega kanala C0 med Brodom in Ježico
• ter takoj prične s pripravami za nadgradnjo Čistilne naprave Brod z zmogljivostjo nad 10.000 in pod 100.000 E, ocenjujemo cca 50.000 E.

Obrazložitev, kot je bila dostavljena članom Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti za priliko 2. nujne seje Komisije:

Nadgradnja ČN Brod + opustitev kanala C0 (v gradnji)

smiselni in ekološko neoporečen predlog za preoblikovanje projekta

»Nadgradnja sistema odvajanja komunalne odpadne vode v občinah Medvode in Vodice TER izgradnja povezovalnega kanala C0 v MESTNI OBČINI LJUBLJANA«

• UVOD

Čistilna naprava na Brodu (ČN Brod) je bila, kot prva v Sloveniji, zgrajena leta 1954 za potrebe Broda in Vižmarij ter oskrbo prispevnega območja SZ dela takratne Občine Šiška. Nanjo so se priključevali še industrijska cona Stegne, del Tacna in del Medvod z močno razvito industrijo, ki so se nato za časa prehoda iz 80-ih v 90-a leta preko črpališča ČP A2 priključile na obstoječi kanal na Celovški. Pirniče in Vodice, ki imata svoji čistilni napravi, pa še do danes nista priključeni na ČN Brod. Ta zato še danes deluje kot pod dimenzionirana lokalna čistilna naprava, čeprav ji je bila dolgoročno namenjena pomembna funkcija:

1. Leta 1986 je obstoječa ČN Brod pridobila pravni status »skupna čistilna naprava z zmogljivostjo 10.000 – 100.000 E* in Obvezno izhodišče DP SRS za pripravo dolgoročnih in srednjeročnih planov SIS in DPS v Sloveniji«  (Dolgoročni družbeni plan SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Slovenija 2000) in Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000 (Ljubljana 2000);

Trasa desnobrežnega cevovoda (kanala C0) se je v idejnih projektih pojavila leta 1974 zaradi ideje, da bi odpadne vode Pivovarne Union in Tovarne celuloze Goričane speljali do centralne čistilne naprave v Zalogu, kjer bi bile iz biološko tehnoloških razlogov kot mešane dobre za boljše čiščenje in delovanje čistilne naprave. Bili pa so zadržki že takrat, ker je v pogojih spreminjajočega se gospodarstva centralni sistem javne kanalizacije tvegan, a je bila povezavi Brod Ježica kljub temu naknadno določena nepotrebna alternativna funkcija:

1. Leta 1986 /
2. Leta 1991 je bil kanalu C0 določen status »primarno omrežje za komunalno odpadno vodo – načrtovano« (Spremembe DP občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986-2000;
3. Leta 2010 je bil kanalu C0 na povezavi Brod Ježica določen status »primarno omrežje za komunalno odpadno vodo – v proučevanju« (OPN MOL 2010);
4. Od leta 2022 ima kanal C0 na povezavi Brod Ježica status »primarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo – načrtovano«
5. Ekološko-prostorski koncept kanalizacijskega omrežja

(1.1) Vzpostavljen je dolgoročen koncept, da se odpadne vode očistijo čim bližje izvoru onesnaženja, da morajo imeti industrijski objekti prečiščenje odpadne vode in da je varstvo podtalnice zagotovljeno, če se čeznjo ne vodijo sistemi, ki jo ali pa bi jo lahko ogrožali. Slovenija 2000 in Ljubljana 2000 sta v ljubljanskem prostoru – zaradi varovanja najpomembnejših mestnih zajetij podtalnice – določala dvoje sistemsko ločenih medsebojno nepovezanihčistilnih naprav:

• ČN Brod za prispevno območje SZ dela takratne Občine Šiška od Stegen do Medvod, Pirnič in Vodic ter
• CČN Zalog za celotno prispevno območje takratnega Mesta Ljubljana, razen za prispevno območje ČN Brod.

(1.2) ČN Brod s svojo umeščenostjo v prostor zagotavlja:

(1.3) Ekološka doktrina razmejenosti vodovodnega in kanalizacijskega sistema jena območju vodonosnika Ljubljanskega poljauveljavljena z obveznimi izhodišči(*) planov nižjega ranga:

• –          pomembnejši ožji in najožji varstveni pasovi zajetij podzemnih voda* na območju pomembnejših podtalnic,

• (NOSILCI PLANIRANJA: Zveza vodnih skupnosti SRS, DP Skupnosti):

• – med Ježico in Brodom odvečna alternativa h konceptu Ljubljane 2000

(2.1) Pravna umestitev novega kanala C0 v prostor s traso tikoma vodotokaSave, med Ježico in Brodom na skrajnem robu 2 varstvenega pasu podtalnice je vzpostavila vzporedno alternativo ekološko-prostorskemu konceptu kanalizacijskega omrežja Ljubljane (z vsemi ohranjenimi »obveznimi izhodišči«). Po 20-ih letih se v internih inženirskih krogih v VO-KI znova pojavi možnost ekološko in prostorsko zastarelega koncepta daljinsko vodenih pivovarskih in celuloznih odpadnih voda, prostorsko ločeno v dveh kanalskih sistemih, da bi se zmešale šele na CČN Zalog.Hipertrofijo alternativ ne štejem za benevolentno temveč zaizvor nadaljnjega ekološko načrtovalskega kriminala.

(2.2) Še istega leta je zaradi ekološke sanacije Tovarne celuloze in papirja Goričane le-ta morala opustiti odvajanje odpadnih voda celuloze, s čemer postane odvečnost kanala C0 med Brodom in Ježico dodatno upravičena. Posledično je morala tovarna celulozni obrat zapreti, 285 ljudi je ostalo brez dela in pristalo na SRD-u. Tako je leta 1788 zgrajena Papirnica, 1890 dodana Tovarna celuloze, 1931 ukinjena Papirnica, 1976 vrnjena Papirnica Goričane, leta 1992 spremenila ime v Goričane, tovarna papirja Medvode. Danes Papirnica Goričane deluje v visoko specializiranem segmentu izredno kakovostnih papirjev. VO-KA je namreč 17. 2. 1992 tovarni prepovedal odvajanje odpadne vode v kanalski sistem iz vseh, tudi kolateralnih razlogov:

• korozija kanalskega sistema in ČN Brod (odpadne vode celuloze),
• tržno nezanimiv pinotan (recikliran snovni odpadek celuloze),
• sanacija odsekov Sore in Save do sotočja z Ljubljanico in zmanjšanje vpliva na podtalnico Ljubljanskega Polja v njenem celotnem poteku,
• ogroženo SP v slalomu na divjih vodah (Tacen junija 1991),
• 9. 12. 1991 neuspel poizkus priključitve na kanalizacijsko omrežje(smrdela je cela Šiška zaradi mešanja odpadkov, anaerobnih mikrobioloških procesov in razvoja strupenega, zdravju škodljivega in eksplozivnega žveplovega sulfida H2S),
• šele v 2. ETAPI načrtovana goričanska naprava za čiščenje industrijskih odpadnih voda (z zmogljivostjo nad 100.000 E*),
• vodarska inšpekcijska Odločba o prepovedi? dejavnosti obrata Celuloze (št. …, vodarski inšpektor … Turk, IJZ v pričakovanju).

(2.3) Kljub slabim zgodovinskim izkušnjam s smislom kanala C0 se je trasa med Brodom in Ježico na skrajnem robu 2. varstvenega pasu podtalnice v načrtih VO-KE in Holdinga Ljubljana ohranjala. Še več, urbanistični razred arhitektov, krajinskih arhitektov in komunalnih inženirjev jo je v raznih »strokovnih gradivih« (vsa brez kakršnekoli obvezne presoje vplivov na okolje) prestavljal v samo jedro 2. varstvenega pasu in na sredino »območja varovanja kmetijskih zemljišč« (gradacija ekološko načrtovalskega kriminala):

• z direktno traso v gradivu »Prostorska zasnova« iz leta 2002 (11 let po uzakonitvi robne trase in 9 let po uzakonitvi CPVO in PVO) s tangiranjem in okrnitvijo JZ vogala območja bogatenja podtalnice (I, Najožje vodovarstveno območje),
• z vijugajočo in cik-cak traso v gradivu »Zasnova komunalnega urejanja kompleksnih posegov v prostor na območju MOL« iz leta 2007 (16 let po uzakonitvi robne trase in 14 let po uzakonitvi CPVO in PVO) s tangiranjem in okrnitvijo SV vogala območja bogatenja podtalnice (I, Najožje vodovarstveno območje).

(2.4) Presoja vplivov na okolje, ki se je pripravljala pozneje za potrebe OPN MOL, je imela z vidika presoje umestitve in dimenzioniranja kanala C0 med Brodom in Ježico kar nekaj pomanjkljivosti, ki pomenijo, da  CPVO ni verodostojna in celovita:

• Kanal C0 med Brodom in Ježico je umeščen v samo jedro 2. varstvenega pasu in na sredino »območja varovanja kmetijskih zemljišč«, kar predstavlja nedopustno tveganje za trajno onesnaževanje podtalnice, vira pitne vode (kanal ni absolutno vodotesen) in za možnost ekološke katastrofe;
• Prispevno območje Vodic, ki so kot nova samostojna občina izstopile iz VO-KE in Holdinga Ljubljana, ni bilo vključeno v načrtovanje OPN MOL in posledično ni bilo predmet CPVO;
• Primarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo je bilo načrtovano in dimenzionirano samo za saturiranje MOL in že obstoječe priključitve okoliških občin, zato ni bilo načrtovano (od Šmartnega) do meje z Občino Vodice, pa tudi (od Tacna) do meje z Občino Medvode ne, torej posledično ni bilo relevantno dimenzionirano in tudi ne predmet CPVO;
• CPVO je bila pripravljana v tajnih pogojih celo za mestne svetnike s kanalom brez soglasja služb okoljskega ministrstva, v stalnem zaostanku za gotovimi dejstvi načrtovalskih odločitev, v pogojih koruptnih razmerij z državnimi organi in podpisana zadnji dan pred vikendom.

(3.1) OPN MOL je bil s strani takratnega ministra za prostor odobren kar v jutru na dan sprejemanja. Tako je Mestni svet MOL (beri Lista Zorana Jankovića) povzel in legaliziral tisto najslabše, kar je bilo ostalina »strokovnosti« urbanistično-komunalnega »razreda« iz časa mandatov dveh županj. Prostorsko-komunalne rešitve OPN onemogočajo širše zastavljene komunalne projekte, trasa kanala C0, špekulativno speljana po javnih, dejansko poljskih poteh 3-h metrov širine, pa ne omogoča izvedbo kanala brez zahtevnih predpriprav fizičnega, pravnega in lastniškega značaja.

(3.2) Brez prostorsko komunalnih osnov OPN MOL so župani treh občin, Medvod, Vodic in Ljubljane julija 2011 sklenili POGODBO O SODELOVANJU V OKVIRU SKUPNEGA PROJEKTA »NADGRADNJA SISTEMA ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE V OBČINAH MEDVODE IN VODICE TER IZGRADNJA POVEZOVALNEGA KANALA C0 V MESTNI OBČINI LJUBLJANA«, kot podprojekt v okviru indikativnega seznama velikih projektov Kohezijskega sklada 2007-2013-OP ropi na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod – Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja.

(3.3) Projekt je slonel na odločitvi o priključitvi Občine Vodice na centralni kanalizacijski sistem Ljubljane, ki je Mestni svet MOL ni nikoli obravnaval, potrdil ali sprejel, vključno z DIIP. Ocenjeno je, da na škodo Občine Medvode, ki je imela zavezo z Občino Kranj, in na škodo Občine Vodice, ki je imela izbiro priključitve na moderno Domžalsko čistilno napravo. Od tu dalje se projekt vodi dejansko vodi kot interni projekt Holdinga Ljubljana.

(3.4) Analiza geneze projekta preko odločitve, da sodi podprojekt v I. del velikega projekta »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja«, preko pooblastil E-NET OKOLJE d.o.o. in nadzora DRI upravljanje investicij, d.o.o., Jaspersa in Evropskih inštitucij, vloge MOP in SVRK v kohezijskem projektu in upravnih postopkih opustitve PVO do naknadnega spreminjanja dovoljenj in soglasij, bo predmet posebne nadaljnje analize.

• Po 2022 – Nadgradnja obstoječe ČN Brod za zmogljivost 10.000 – 100.000 E*

(4.1) Z OPN MOL se je v letu 2022 legaliziralo vse, kar je bilo do tedaj brez pravne podlage. Status »primarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo – načrtovano« se je dodelilo tudi kanalu od Šmartnega do meje z Občino Vodice – zanimivo, kanal med Tacnom in mejo Občine Medvode za priključitev celotnega zaledja Pirnič pa je ostal s statusom »sekundarno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo«. Obstoječi ČN Brod je določen status »čistilna naprava, ki se ukinja po navezavi na centralni sistem javne kanalizacije« z določbo »Do izgradnje kanala C0 so dopustni tudi objekti: 22232 Čistilne naprave«, kar bi se med vrsticami lahko zaznalo, da se pričakuje, da bo izgradnja kanala opuščena, gradnja čistilne naprave pred izgradnjo kanala C0 bi bila, seveda, nesmiselna.

(4.2) Posvetiti se je treba možnosti za nadgradnjo obstoječe ČN Brod za zmogljivost cca 50.000 E. Locirana je na robu območja pozidave pod avtocesto, do nje je zagotovljena dostopna pot pa tudi fizično in tehnično varovanje z varovalno ograjo in nadzornimi sistemi. Prostorske možnosti v prostrani enoti urejanja prostora ŠE-259 so več kot odlične. Zadrževalnik fekalij iz prispevnega območja Medvod, Vodic in SZ dela Ljubljane je že zgrajen. Dilema je le kam s fekalijami iz zadrževalnika, po kanalu C0 čez celotni vodonosnik cca 15 kilometrov do CČN Zalog, ali z opustitvijo kanala C0 po cevi cca 15 metrov do ČN Brod. Z opustitvijo kanala C0 in nadgradnjo ČN Brod je zagotovljena nadgradnja kanalizacijskega sistema v občinah Medvode in Vodice.

• ZAKLJUČEK

(5.1) Po 69-ih letih obstoja ČN Brod in po 37-ih letih načrtovanja njene nadgradnje do kapacitete med 10.000 in 100.000 E jo je smiselno nadgraditi prispevnemu območju primerno, pri čemer ne velja pozabiti na Nove Stanežiče. Obenem je nujno ustaviti nedopustno in nesmiselno gradnjo dela kanala C0, ki se izvaja z nasiljem javnega sektorja in kar ne bi smelo biti neuresničljivo za Vlado RS in njena ministrstva. Do izgadnje novih kapacitet ČN Brod se uporablja obstoječa navezava na kanal na Celovški cesti.

(5.2) Vlada naj najprej uskladi javno izkazana kontradiktorna stališča med ministrstvi in skoordinira pristojnosti svojih štirih ministrstev za realizacijo predlagane rešitve:

(5.3) Predlog dodatnega sklepa k 1. točki 2. nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti:

»Komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti poziva Vlado RS, da v pristojnosti svojih ministrstev zagotovi trajno opustitev izgradnje povezovalnega kanala C0 med Brodom in Ježicami ter takoj prične s pripravami za nadgradnjo Čistilne naprave Brod z zmogljivostjo 10.000 – 100.000 E.«

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST