Ačpe Adria Green je poslal 17.05.2023 v Državni Zbor RS, poslanske skupine v DZ , vladi RS, Ministrstvu za naravne vire in prostor ter varuhu za človekove pravice pripombe na predlog zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih  pravic in koncesij in poziv za umik predloga iz postopka sprejemanja. Predlog je Vlada RS poslala v sprejem v DZ po hitrem postopku brez sodelovanja iavnosti s čimer se v AAG ne moremo strinjati, zato smo poslali na zgoraj navedene na zakon naslednje pripombe:

• Vlada RS je na 48. redni seji z dne 11.5.2023 na predlog Ministrstva za naravne vire in prostor sprejela predlog Zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih  pravic in koncesij (PREDLOG EVA 2023-2560-0063), in sicer po nujnem zakonodajnem  potsopku.  Z zakonom naj bi se zagotovilo stabilnost in predvidljivost poslovanja podjetij, ki na podlagi rudarskih pravic izkoriščajo mineralne surovine in s tem tudi nemoteno in neprekinjeno oskrbo teh surovin gospodarstvu ter s tem » preprečili težko popravljive posledice«. Glavni namen zakona je podaljšanje iztekajočih koncesijskih pogodb  za izkoriščanje mineralnih snovi zaradi posledic epidemije Covid-19  in sicer za obdobje 3 let.
• Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave ( AAG), v okviru svojega rednega delovanja prejeme vsako leto številne prošnje bodisi posameznikov kot tudi že ustanovljenih civilnih iniciativ za pomoč zaradi številnih negativnih vplivov različnih kamnolomov predvsem na njihova bivanjska področja ter tudi na njihovo zdravje. Prav vsem pozivom je skupno, da se svojimi težavami obračajo tako na pristojno ministrstvo kot tudi na pristojne državno in področne  inšpekcijske službe za rudarstvo, vendar žal pri svojih prizadevanjih niso uspešni.

Velika večina takih problemov se pojavlja zaradi nepremišljenega, nestrokovnega ali političnega umeščanja določenih dejavnosti v prostor, predvsem v preteklosti, ko je bila skrb za varstvo okolja in narave prioritetno v drugem planu. Ena izmed takih dejavnosti, ki so zelo obremenjujoča za okolje in ljudi v neposredni bližini, so področja za izkoriščanje mineralne surovine (kamnolomi, peskokopi, itd). Takšna dejavnost je predvsem problematična na področjih, kjer v neposredni bližini živijo ljudje, na katere takšne aktivnosti puščajo negativne posledice tako na zdravju kot slabi kvaliteti bivanja (miniranje, prašenje, tresljaji, hrup, kamionski promet, itd.). Žal s svojimi prijavami o prekomernih posegih in vplivih izkoriščanja snovi v veliki meri niso uspešni, saj so odgovori pristojnih služb usmerjeni bodisi v čakalno listo zaradi neprednostne obravnave kot posledica kadrovskega primanjkljaja na inšpekcijskih službah.

• Ob analizi področne zakonodaje in posameznih izdanih  konkretnih pravnih aktov za izkoriščanje mineralne snovi smo v AAG pri nekaterih nosilcih rudarske pravice in koncesionarjih  ugotovili konkretne kršitve področne zakonodaje, vključno s krovnim Zakonom o rudarstvu  ( Zrud-1)[1]. O navedeni problematiki so bili pristojni organi in pristojne inšpekcije že večkrat obveščeni, pa do danes niso ustrezno ukrepali (pogostokrat so se izrekali za nepristojne ali pa so celo ostali popolnoma pasivni), čeprav nekateri  koncesionarji eklatantno krši predpise s področja rudarstva, obratovanje kamnoloma pa negativno vpliva tako na okolje kot tudi na življenje in zdravje okoliških prebivalcev.
• V AAG smo se zavedali, da bi se v letu 2021 in 2022 morale  izteči rudarske pravice za izkoriščanje mineralnih surovin 130 koncesionarjem  ki upravljajo skupaj s preko 200 nahajališči mineralnih surovin, kar je posledica paketnega dodeljevanja rudarskih pravic (pridobili so jih v letih 2001 in 2002 še po starem, za nosilce rudarske pravice milejšem Zakonu o rudarstvu) in kar bo posledično pomenilo velike izvedbene izzive za pristojno ministrstvo . Namreč prav za vsakega posameznega nosilca je potrebno preveriti , ali izpolnjuje pogoje za dodelitev ( podaljšanje) rudarske pravice in/ali koncesije za izkoriščanje mineralne snovi.  O podaljšanju veljavnosti rudarske pravice bi takrat moralo  odločati Ministrstvo za infrastrukturo, pri čemer bi odločbo o podaljšanju časa veljavnosti rudarske pravice izdalo, če bi ugotovilo, da:
• je nosilec rudarske pravice do zdaj izvajal rudarsko pravico na predpisan način in v skladu s koncesijsko pogodbo,
• so za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice izpolnjeni zgoraj opisani pogoji, če za podaljšanje časa veljavnosti rudarske pravice ni omejitev po določbah ZRud-1.

Marsikateri nosilec rudarske pravice po naših ugotovitvah teh pogojev ne izpolnjuje, kar bi moralo pristojno ministrstvo po nadzorstveni dolžnosti tudi ugotoviti in ukrepati z odvzemom rudarske pravice. Žal do tega kljub pozivom, podkrepljenim z dokazi  tudi s strani  AAG,  ni prišlo.

Z Zakonom o rudarstvu-1 so izrazitejšo vlogo pri dodeljevanju rudarskih pravic dobiie tudi lokalne skupnosti. Če po starem zakonu država ni bila vezana na soglasja občinskih svetov, pa je pri Z Rud-1 drugače.  Trenutno veljavna zakonska ureditev namreč predvideva , da v primeru, če občina v prostorskem načrtu omeji ali izključi prostorske ureditve, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin, država ne more podeliti rudarske pravice na tem območju in je prav tako ne more podaljšati. Zato je dodatno zanimiva obrazložitev namena tega interventnega zakona, ki kot enega izmed razlogov za sprejetje opredeljuje tudi neusklajenost  občinskih prostorskih aktov ter predvideva dodaten čas za sprejetje le teh.  Poraja se vprašanje, zakaj so takšni pritiski na občine naj spremenijo prostorske akte? Velika večina  občin prostorske akte že ima, marsikje  so kamnolomi nastali na območjih,  kjer jih akti niso predvideli,. V mnogih primerih, ki so problematični in s katerimi se ukvarjamo v AAG , so sprejeti  taki prostorski akti , ki predvidevajo zaprtje in sanacijo obstoječih kamnolomov ter se predvideva drugačna namenskost prostora. S sprejetjem tega zakona se cilj zapiranja takih kamnolomov še dodatno zamika.

• Zelo podoben interventni zakon na isto tematiko in zaradi enakih razlogov ( razlika je v krajši dobi podaljšanja veljavnosti koncesij) je začel veljati dne 14. 7. 2021 . Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije COVID-19 4 (»ZIUPGT«), ki  v  11. členu določa, da se ne glede na 50. člen Zakona o rudarstvu  (»ZRud-1«) veljavnost rudarskih pravic za izkoriščanje, ki so bile podeljene na podlagi zakona, ki ureja rudarstvo, za katere koncesijska razmerja potečejo v letu 2021 ali v letu 2022, podaljša na predlog koncesionarja za 18 mesecev.  Sprejeti zakon je bil po mnenju AAG odgovor na nepripravljenost pristojnega ministrstva kot tudi nosilcev rudarskih pravic  na izziv podaljšanja rudarskih pravic, ki se je napovedoval kar nekaj let in sicer takoj po sprejetju novega Zrud-1.

Kot izhaja iz predloga ZIUGPT, je bilo » ipso iure« podaljšanje koncesijskih pogodb predlagano, ker je po veljavnem ZRud-1 za podaljšanje koncesijskih pogodb potrebno izpolniti več pogojev, med drugim tudi, da je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora (5. točka prvega odstavka 50. člena ZRud-1). Ker so bili priprava in postopki sprejemanja občinskih prostorskih načrtov zaradi epidemije COVID-19 upočasnjeni oziroma okrnjeni, nosilci rudarske pravice tega pogoja naj ne bi mogli izkazati.

V navedbah in mnenjih na ta zakon  se v celoti pridružujemo in sklicujemo na mnenje zakonodajno-pravne službe (»ZPS«), ki je v postopku sprejemanja ZIUGPT izpostavila, da določba 11.člena določa posebno podaljšanje rudarske koncesijske pogodbe ob izključitvi vseh pogojev, ki sicer morajo biti izpolnjeni za podaljšanje veljavnosti koncesijske pogodbe po 50. členuZRud-1, in ne zgolj pogoja iz 5. točke prvega odstavka 50. člena ZRud-1, ter je zato odstopov določb ZRud-1 preširoko zastavljen glede na namen določbe.

Nadalje je bilo opozorjeno, da predlagatelj v obrazložitvi ne utemelji, ali je mogoče epidemijo oziroma širjenje COVID-19 po več kot letu dni prisotnosti (v času sprejemanja zakona) sploh šteti za nepredvidljivo in nepričakovano okoliščino, ki se ji občine niso mogle pravočasno prilagoditi. Po mnenju ZPS tako obstoji možnost, da so nekatere občine, kljub epidemiji oziroma širjenju COVID-19, dokumente za urejanje prostora posodobile in sprejele, kar je treba v določbi ustrezno upoštevati. Glede na navedeno in glede na namen, izražen v obrazložitvi predloga zakona, bi bilo potrebno po mnenju ZPS odstop od določb ZRud-1 v predlogu ZIUGPT bistveno omejiti. Kljub specifičnim okoliščinam (nesprejetje občinskih prostorskih načrtov, k čemur naj bi neposredno prispevala epidemija COVID-19, kar po mnenju ZPS ni v zadostni meri utemeljeno) obrazložitev predloga zakona namreč ne navaja ovir, da nosilec rudarske pravice za izkoriščanje v vlogi oziroma predlogu za podaljšanje veljavnosti koncesijske pogodbe po predlaganem členu ne bi izkazal izpolnjevanja preostalih pogojev za podaljšanje veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje, ki so določeni v 50. členu ZRud-1.

ZPS je zavzela stališče, da je zakon interventen, zato morajo biti posegi v druge zakone v obliki odstopov določeni restriktivno in se v drug zakon sme posegati le toliko, kolikor je nujno potrebno za dosego cilja, ki je v omilitvi posledic naravne nesreče. V nasprotnem primeru bi lahko šlo za obid veljavnih zakonskih določb, ko bi se primeroma nekomu podaljšala rudarska pravica za izkoriščanje kljub temu, da koncesionar na zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, nima (več) pravice izvajati rudarskih del, ali ne da bibila na pridobivalnem prostoru izvedena predpisana sprotna sanacija zemljišč, degradiranih zaradi rudarskih del. Posledično bi bilo potrebno jasno določiti strukturne enote 50. Člena ZRud-1, od katerih se odstopa, s čimer se jasno ohranijo v uporabi preostali pogoji za podaljšanje rudarske koncesijske pogodbe, na izpolnjevanje katerih epidemija COVID-19 nivplivala ali mogla vplivati, in pa postopkovne določbe, ki določajo, kdo odloča v postopku podaljšanja rudarske pravice (s tem koncesijske pogodbe), ter sam postopek podaljšanja.

 V nadaljevanju je ZPS opozorila, da lahko podaljševanje rudarskih koncesijskih pogodb pomeni tudi širjenje pridobivalnih prostorov, ne le njihovo nadaljnje izkoriščanje, ne da bi bil opravljen postopek sprejema prostorskega akta, kar lahko povzroči popolno samovoljo v prostoru.

• Glede na dejstvo, da je bil ZIUGPT kljub zgoraj navedenemu stališču ZPS sprejet na način, da je v celoti odstopil od pogojev iz 50. člena ZRUd-1, se poraja vprašanje ustavnosti in zakonitosti sprejetega zakona, na kar je opozorila tudi ZPS, ki je zapisala, da bi bilo potrebno predlog zakona utemeljiti tudi z vidika skladno s 153. členom Ustave Republike Slovenije.
• Nov predlog interventnega zakona je torej ponovno zamikanje soočanja z realnostjo kar se tiče izpolnjevanja pogojev, ki jih morajo po Zakonu o rudarstvu -1 izpolnjevati nosilci rudarske pravice za podaljšanje le te.  Še več, sprejetje takega zakona bi vodilo v cel kup posledic, ki jih trenutno veljavna zakonodaja prepoveduje. Ena izmed takih bi bila podaljševanje nekaterih koncesijskih pogodb tudi do 25 let, čeprav zakon eksplicitno opredeljuje najdaljšo možno veljavnost koncesij do 20 let.

Strinjamo se z ugotovitvami Ministrstva za naravne vire in prostor, da je področje rudarstva potrebno uskladitvi z odprtimi vprašanji in standardi o odpravi vplivov na okolje in javno zdravje. Pri pripravi rešitev je AAG pripravljen sodelovati z svojimi ugotovitvami in predlogi, predvsem pa želi prenesti glas najbolj prizadete javnosti v sprejetje takšne ureditve, ki ne bo ogrožala njihovega bivanjskega okolja. Skupni imenovalec problematike, ki ga opažamo v AAG na tem področju je neprimerna umeščenost kamnolomov v prostor, kar je v večinoma posledica premalo premišljenega ali pa politično diktiranega delovanja nosilcev oblasti v preteklosti. V letu 2023 je namreč nepredstavljivo, da so določeni kamnolomi umeščeni celo v sama mestna ( naselbinska ) območja. Zato je potrebno predvsem v tem segmentu (prostorsko) zakonodajo urediti. Kar se tiče samega Zakona  o rudarstvu pa smo mnenja, da je le ta s stališča varstva okolja in narave eden najboljših zakonov. Seveda pa je potrebno ta zakonska določila tudi nadzorovati in izvrševati s strani pristojnih državnih služb, s čimer pa žal  v AAG nimamo najboljših izkušenj ali če parafraziramo našo priznano strokovnjakinjo za javno zdravje prof. dr. Metodo Fikfak, smo Slovenci rekorderji v izogibanju ter zaobhajanju zakonskih obveznosti.

• Posebna problematičnost postopka sprejemanja tega zakona je tudi način sprejemanja zakona. Nujni postopek namreč v popolnosti izključi širšo javnost, tako strokovno kot laično, da sodeluje pri sprejemanju zakona in podaja svoja mnenja in pripombe. To še posebej velja za ljudi, ki živijo na prizadetih območjih. Že zaradi pasivnosti in neukrepanja pristojnih služb se posledično manjša zaupanje v demokratičnost institucij, takšna dejanja pa bodo ta razkol samo še poglobila. In čeprav predlog zakona v ničemer ne zadosti pogojem za vpeljavo instituta nujnega postopka[2] ( zaradi interesov varnosti ali obrambe države ali zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države), predlagatelj vztraja na tem postopku.

Na podlagi zgoraj navedenih točk pozivamo vse deležnike, ki sodelujejo pri sprejemanju Zakona o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih  pravic in koncesij, da umaknejo oz. ne sprejmejo predlaganega zakona. Po našem mnenju je področna zakonodaja zadostna in kvalitetna podlaga za izpeljavo postopkov (ne)podaljšanja bodisi rudarske pravice ali koncesije, le ti pa morajo biti presojani posamično in ne paketno. Nepopravljive posledice , s katerimi predlagatelj utemeljuje sprejetje zakona po nujnem postopku, bi po mnenju AAG nastale prav s sprejetjem predlaganega zakona, saj bi se agonija ljudi na prizadetih območjih nadaljevala, prav tako pa bi trpelo tudi zaupanje v pravno državo.

Še več, sprejetje takega zakona bi omogočila najmanj 3 letno nadaljevanje dela tudi v kamnolomih, kjer upravljalci  že sedaj ne izpolnjujejo zakonsko predpisanih pogojev za  izkoriščanja mineralne snovi in so z veljavnimi občinskimi načrti predvideni za zaprtje kar bo posledično prineslo nadaljnje negativne vplive na okolje in poslabšalo javno zdravstveno sliko.

---

[1] Zakon o rudarstvu (Uradni list RS, št. 14/14 – uradno prečiščeno besedilo, 61/17 – GZ in 54/22)

[2]  143. Člen Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21)

Predlog zakona: Zakon o interventnih ukrepih za preprečitev škodljivih posledic pri podaljševanju rudarskih pravic in koncesij.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK–  NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST