EU ne bi smela poslušati kemične industrije, ko gre za urejanje PFAS.

Ker si EU prizadeva urediti per- in polifluoroalkilne snovi (PFAS), bi bilo odločevalcem dobro, če bi utišali glas kemične industrije, tako kot so storili z Big Tobacco in fosilnimi gorivi.

Ta članek je napisala Vicky Cann in je bil prvotno objavljen v Euractiv .

EU predlaga postopno opuščanje PFAS, strupenih “večnih kemikalij”, ki jih najdemo v vsem, od ponv do nepremočljivih plaščev. Toda proizvajalci PFAS in njihove industrijske stranke se borijo nazaj .

PFAS, per- in polifluoroalkilne snovi, so kemikalije, ki jih je ustvaril človek in so trpežne in obstojne, kar pomeni, da se upirajo razgradnji, od tod tudi njihov vzdevek “večne kemikalije”.

Medtem ko znanstveniki in projekt Forever Pollution objavljajo vedno več dokazov o obsegu kontaminacije s PFAS v naših telesih in okoljih v Evropi in po svetu, stroški poskusov spopadanja s temi strupenimi kemikalijami, tudi če bi bilo mogoče, se šteje v milijardah , celo trilijonih .

Hkrati se pojavlja vse več dokazov o tem, kdaj je industrija prvič vedela, da so te kemikalije zelo problematične, in kaj so posledično naredile ali natančneje niso naredile.

Nedavna akademska analiza predhodno tajnih dokumentov večjih proizvajalcev PFAS, DuPont in 3M, kaže, da so podjetja vedela, da so PFAS “zelo strupeni pri vdihavanju in zmerno strupeni pri zaužitju” že leta 1970, 40 let pred javnozdravstveno skupnostjo.

Podjetja so uporabila več strategij za vplivanje na znanost in regulacijo, vključno z “zatiranjem neugodnih raziskav in izkrivljanjem javnega diskurza”.

Vzporednice med industrijo PFAS in taktiko zanikanja velike tobačne industrije in industrije fosilnih goriv so jasne in zdaj lahko vidimo zapuščino tega pristopa. Danes na Nizozemskem ni priporočljivo jesti sadja ali zelenjave z vrtov v radiju enega kilometra od tovarne DuPont PFAS.

Zdaj je uredba o „večnih kemikalijah“ trdno na političnem dnevnem redu EU s predlogom za vseevropsko prepoved proizvodnje, prodaje in uporabe PFAS. In industrija je modrovala.

Onesnaževalci s PFAS obupani, da bi odvzeli toploto svojim izdelkom, se zelo potrudijo, da bi prepoznali zaskrbljenost javnosti glede “večnih kemikalij”, hkrati pa poskušajo prepričati odločevalce, da so pripravljeni sami rešiti zadevo.

Po vzpostavitvi te pripovedi se operacija odnosov z javnostmi PFAS premakne v drugo fazo z veliko bolj “običajnim” pristopom, tj. trditi, da so PFAS proizvajalca ali uporabnika v posebnem razredu in zato potrebujejo posebno obravnavo, kot je npr. zavrnitev prepovedi.

Očitno pet- ali 12-letna začasna izvzetja, ki so že vključena v predlog EU, niso dovolj.

Namesto tega je nova igra v mestu pripeti vaš izdelek PFAS k strateški prednostni nalogi EU, ne glede na to, ali gre za ostanke zelenega dogovora Ursule von der Leyen ali zakona EU o čipih, katerega namen je povečati evropsko konkurenčnost na področju polprevodnikov.

Hiperbolično vztrajanje industrije , da so PFAS ključnega pomena za te sektorje, zanika, da je lahko regulacija ključna gonilna sila za iskanje trajnostnih alternativ. Navsezadnje se najdejo zamenjave za PFAS za različne dobavne verige in številna podjetja, osredotočena na potrošnike, zahtevajo celovito prepoved.

Kljub temu se onesnaževalci PFAS večinoma držijo teh strategij – predstavljajo se kot razumni, zaskrbljeni akterji in nato zahtevajo posebno zavrnitev za svoje izdelke. Tem proizvajalcem kemikalij in njihovim korporativnim strankam v boj sledi legija lobističnih skupin PFAS, svetovalnih služb za odnose z javnostmi in odvetniških pisarn.

Uradniki EU gotovo čutijo vročino, celo na tej zgodnji stopnji procesa oblikovanja politike PFAS.

Vendar ni nujno, da je tako.

Vlade po vsem svetu tobačnim podjetjem ne dovolijo več lobiranja pri vprašanjih javnega zdravja: javni interes za odpravo kajenja je v diametralnem nasprotju s komercialnimi interesi cigaretnih podjetij.

Od odločevalcev se vedno pogosteje zahteva, naj zavračajo lobistične uverture industrije fosilnih goriv, ​​ko gre za odločanje o podnebni krizi.

Zakaj bi torej morali odločevalci še naprej poslušati kemično industrijo, ko gre za regulacijo PFAS in drugih visoko tveganih snovi in ​​pesticidov? Industrija poskuša vplivati ​​na postopek posvetovanja o predlagani prepovedi PFAS v EU.

Ko pa se konča, je treba industrijo držati precej stran od procesa odločanja, ki sledi.

PFAS so nov tobak in učiti se moramo iz strategij požarnega zidu, ki so na voljo za omejevanje tobačne industrije. Komercialni interesi ne smejo onesnaževati odločanja v javnem interesu za urejanje „večnih kemikalij“.

Povezavi:

Večne kemikalije (PFAS) so za vedno? -Kako se kemična industrija bori proti regulaciji

Evropska komisija bo odstopila od prepovedi škodljivih kemikalij

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – NIČ VAS NE STANE! –  

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V PDF OBLIKI NA POVEZAVI – KLIKNI

ŽELIM POPRETI DELO AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

POSTANITE ČLAN AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST