Ključno gonilo izgube svetovne biotske raznovrstnosti je raba zemljišč, ki vključuje pretvorbo ali spreminjanje naravnih ekosistemov za proizvodnjo biomase za prehrano ljudi . Nova študija raziskuje, kako zemljišča, ki se uporabljajo za oskrbo Dunaja z biomaso, vplivajo na biotsko raznovrstnost.

Avtor fotografije: Evgeny_V, Shutterstock

Biomasa (organski material iz rastlin ali živali) se porabi v različnih količinah in v različnih vzorcih znotraj in med državami – večinoma za hrano, materiale in energijo. Ta potrošnja je odvisna od dejavnikov, kot sta infrastruktura in dohodek na prebivalca – dejavnikov, ki so povezani z globalizacijo in urbanizacijo zadnjih desetletij. Oskrbovalne verige biomase so kompleksne in globalne, pri čemer so območja porabe običajno daleč od proizvodnih. Poraba biomase je bolj koncentrirana v urbanih središčih, kjer je malo zemlje. To je povzročilo „širjenje biomase v mestih“, kjer se raba mestnih zemljišč ne konča na mejah mesta: biomasa, ki se uporablja za mestno hrano, materiale in energijo, večinoma prihaja iz kmetijskih in gozdnih površin zunaj mesta.

Čeprav ta raba tal vzdržuje človeško družbo, je glavno gonilo globalnih okoljskih sprememb. Kjer se proizvaja biomasa, mora biti to storjeno trajnostno in učinkovito, da bi zmanjšali emisije, diverzificirali oskrbo z energijo v Evropi, zmanjšali onesnaževanje in zaščitili evropske ekosisteme. Energija, pridobljena iz biomase, mora izpolnjevati trajnostna merila, določena v direktivi EU o obnovljivih virih energije , da se lahko upošteva pri ciljih glede obnovljive energije in prejme javno finančno podporo. Poleg tega uredba EU o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF) , ki določa, kako sektor rabe zemljišč prispeva k podnebnim ciljem EU, določa pravila in cilje v zvezi z odvzemi ogljika in emisijami zaradi rabe zemljišč (vključno z gozdovi, obdelovalnimi površinami in mokrišči), ki odražajo pomen trajnostnega upravljanja zemljišč pri doseganju podnebne nevtralnosti do leta 2050 (v okviru Evropskega zelenega dogovora ) .

Da bi raziskali povezave med porabo biomase in izgubo biotske raznovrstnosti, so raziskovalci zdaj količinsko opredelili ‘globalni odtis biotske raznovrstnosti’ (BDF) velikega mesta v državi z visokim dohodkom: Dunaju v Avstriji. BDF je opredeljen kot globalna izguba populacije vretenčarjev, ki jo povzroči raba zemljišč, potrebna za porabo biomase na Dunaju.

V študijskem letu 2010 je na Dunaju živelo 1,7 milijona prebivalcev, kar je skupaj predstavljalo več kot petino avstrijskega prebivalstva in je bilo peto največje mesto v EU. Raziskovalci so upoštevali ² vrsto dejavnikov, vključno z: porabo biomase mestnega prebivalstva; delež biomase, ki prihaja iz primarnih virov (kot so pšenica, soja ali les); velikost in lokacija potrebnih zemljišč za proizvodnjo te primarne biomase; in vpliv te proizvodnje na biotsko raznovrstnost. Poleg kvantifikacije celotne porabe biomase v mestu so raziskovalci razdelili različne ‘skupine izdelkov’, da bi ugotovili njihov relativni prispevek k dunajskemu BDF.

Za proizvodnjo 3,21 milijona ton „ekvivalenta primarne biomase“ suhe snovi, porabljene na Dunaju leta 2010, je bilo uporabljenih 14 460 km ² zemlje po vsem svetu (približno 35-kratna površina Dunaja). To je povzročilo 10 905 grozečih svetovnih izgub populacije vretenčarjev – 14 % izgub populacije zaradi porabe biomase v Avstriji. Od dunajskega BDF je bilo 58 % utelešenih v živilih, 28 % v materialih in 13 % v energentih. Primarni prispevki v teh kategorijah so bili živila živalskega izvora (meso in mlečni izdelki, ki so predstavljali 43 % skupnega BDF na Dunaju) ter začimbe in stimulansi (uvoz iz regij, bogatih z vrstami, z nizkimi donosi na enoto površine, kot je kava). . Večina BDF se pojavi na Dunaju (37 %) ali v Evropi (43 % – brez Avstrije), približno 20 % pa jih je drugje.

Medtem ko je povpraševanje po primarni biomasi na prebivalca na Dunaju za 25 % višje od svetovnega povprečja, je BDF na prebivalca skoraj enak svetovnemu, kar pomeni, da je povprečna izguba prebivalstva na enoto biomase manjša kot na svetovni ravni. Raziskovalci menijo, da je to posledica visoke učinkovitosti pretvorbe (relativno majhne izgube med pretvorbo surovin v končne izdelke) in nizkega začetnega bogastva vrst v regijah izvora. Medtem ko neevropske regije zagotavljajo le 5,5 % povpraševanja po biomasi na Dunaju, se tam pojavi 20 % mestne BDF.

Raziskovalci poudarjajo spremembo prehrane, zlasti manjšo porabo živalskih proizvodov, poživil in začimb, kot obetaven način za zmanjšanje BDF na Dunaju. BDF biomasnih proizvodov se prav tako precej razlikujejo glede na različne izvorne regije in proizvodne sisteme, pri čemer se 45 % pridobljene primarne biomase izgubi med proizvodnimi procesi, predvsem s pretvorbo rastlinskih proizvodov v živalske. Drugi načini za zmanjšanje BDF na Dunaju bi lahko bili dejavno upoštevanje izvornih regij in sistemov, ki proizvajajo biomaso, ter zmanjšanje izgub pri pretvorbi in odpadkov, kjer je to mogoče, vse to pa se trenutno preizkuša v nadaljnji študiji.

Kot poudarjajo raziskovalci, je ta študija specifična za Dunaj, a kljub temu takšne študije izboljšujejo naše znanje o tokovih biomase v mestih in nam pomagajo oceniti vplive na biotsko raznovrstnost tako izdelkov, ki izvirajo iz različnih regij, kot tudi različnih strategij za uporabo virov in zemljišč.

Opombe:

1. Računovodstvo na podlagi porabe se uporablja za količinsko opredelitev porabe biomase, sledenje tokov virov od porabe nazaj do pridobivanja, podatki o biotski raznovrstnosti pa so izdelani z uporabo modela razmerja med vrstami in površinami na podeželju (cSAR) na ravni krajine. Raziskovalci se osredotočajo na “avtohtone vrste” – tiste v regiji pred spremembami v rabi zemljišč – in vključujejo populacije, ki jim grozi izguba (saj lahko posamezniki ostanejo v habitatih, tudi ko je populacija motena).

Vir:

Semenchuk, P., Kalt, G., Kaufmann, L., Kastner, T., Matej, S., Bidoglio, G., Erb, KH., Essl, F., Haberl, H., Dullinger, S., in Krausmann, F. (2023) Globalni odtis urbane potrošnje na biotsko raznovrstnost: prostorsko eksplicitna ocena za mesto Dunaj. Science of the Total Environment , 861: 16076. Dostopno na: http://dx.doi.org/10.1016/j.scitotenv.2022.160576 [dostopano 17. julija 2023].

Za citiranje tega članka/storitve:

“ Znanost za okoljsko politiko ”: Generalni direktorat Evropske komisije za obveščanje o novicah, ki ga je uredila Enota za znanstveno komuniciranje, Univerza Zahodne Anglije, Bristol.

Opombe o vsebini:

Vsebina in pogledi, vključeni v Znanost za okoljsko politiko, temeljijo na neodvisni, strokovno pregledani raziskavi in ​​ne odražajo nujno stališča Evropske komisije. Upoštevajte, da je ta članek povzetek le ene študije. Druge študije lahko pridejo do drugih zaključkov.

VIR: Generalni direktorat za okolje

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – NIČ VAS NE STANE! –  

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V PDF OBLIKI NA POVEZAVI – KLIKNI

ŽELIM POPRETI DELO AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

POSTANITE ČLAN AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST