Energetski kablovod v dolino – ko ga umesti občina namesto države

Občina Ruše se trenutno ubada s pripravo mnenja o sprejemljivosti gradnje v integralnem postopku pridobivanja potrditve okoljske presoje in gradbenega dovoljenja za dve polji vetrnic na Arehu in sv. Treh kraljih ter energetskim kablovodom nazivne moči 122,5 MW. Spisati ga morajo na prošnjo Ministrstva za naravne vire in prostor. Po nedavnih izjavah predstavnikov občine smo dobili občutek, da nekako ne razumejo, kaj investitor sploh namerava umestiti v občino Ruše. Zaradi negotovosti občinskih uradnikov smo se (hitro) odločili, da bo:

Tema – prenos električne energije iz vrha Pohorja v dolino.

Vsak, ki se vsaj malo spozna na prenos električne energije ve, da so energetske povezave prenosnega energetskega sistema od elektrarn do razdelilnih transformatorskih postaj (RTP) narejene povečini z uporabo visokonapetostnih daljnovodov ali visokonapetostnih kablovodov; električnih napetosti 110 kV ali več. Distribucijski del omrežja od RTP do transformatorjev pa temelji na srednjenapetostnih energetskih povezavah. Še posebej se visokonapetostne povezave uporabljajo pri prenosu velikih količin energije na daljše razdalje. Razlog so seveda izgube električne energije in posledično pregrevanje kablov. Izgube in pregrevanje ustvarja količina električnega toka. Če na daljnovodih dvignemo napetost se posledično količina toka zmanjša. S tem pa tudi izgube električne energije.

Že pred časom smo videli, da nameravajo iz Pohorja speljati energetski kablovod nazivne moči 122,5 MW in smo pričakovali, da bo to visokonapetostni energetski kablovod – vse dokler nismo v materialih na Občini Slovenska Bistrica in v materialih Občine Ruše prebrali, da bo iz Pohorja v Ruše potekal srednjenapetostni energetski kablovod. Naše začudenje je bilo popolno.

Najprej smo se vprašali zakaj, saj vemo, da za prenos ekvivalentne količine električne energije, ki jo lahko prenašamo z enim 110 kV visokonapetostnim vodom potrebujemo načeloma vsaj sedem 20 kV srednjenapetostnih vodov.

Pobrskali smo še malo po dokumentaciji, ki smo jo našli na Občini Slovenska Bistrica, v kateri je bil načrt vetrnic in kablovodov na Areh-u.

Slika 1: Izsek iz dokumentacije investitorja za sejo občinskega sveta Občine Slovenska Bistrica.

Na tem načrtu so vrisane lokacije vetrnih elektrarn na območju Areha vključno z lokacijami kablovodov in srednjenapetostnih priključno merilnih blokov. Na načrtu se priključuje 14 vetrnic v skupinah po tri vetrnice (oz. 1x po dve vetrnici) na en srednjenapetostni kablovod, speljan v dolino. Se pravi, da je od vetrnic na območju Areha na tem načrtu v dolino proti Rušam speljanih pet (5!) srednjenapetostnih energetskih kablovodov. Načrt je iz leta 2020.

Kasneje smo na soočenjih poslušali predstavnico investitorja, ki je izjavila, da se bosta samo dve vetrnici priključevali na en srednjenapetostni vod. Ta izjava je sicer v nasprotju z zgoraj omenjenimi načrti – je pa popolnoma razumljiva, če vzamemo v obzir dejstvo opisano v nadaljevanju. Potrditev, da se dve vetrnici priključujeta na en srednjenapetostni kablovod pa smo dobili v materialih in kasneje še na posnetku nedavne seje občinskega sveta v Rušah.

Kaj je razlog za uporabo srednjenapetostnih povezav?

Morda lažje umeščanje v prostor za energetsko infrastrukturo pod 10 MW nazivne moči?

Po zelo skopih informacijah, ki so nam na voljo in jih je investitor podal z dokumenti, dosegljivimi na občinah Slovenska Bistrica in Ruše, ter preko izjav v javnosti, smo nekako dobili občutek, da se projekt že od začetka gradi na osnovi drobljenja moči vetrnic in kablovoda z namenom, da se izogne meji 10 MW, ki jo predpisuje država.

Mejo 10 MW sicer določa Zakon o urejanju prostora. V primeru, da se umeščata po dve vetrnici z nazivno močjo 3,5 MW ta meja ni prekoračena. V primeru, da se umeščajo tri vetrnice z nazivno močjo 3,5 MW pa je ta meja prekoračena in je potrebno umeščanje v prostor preko Državnega prostorskega načrta (DPN)! Najbrž je prav zaradi tega investitor vezal po dve vetrnici na en srednjenapetostni kablovod.

Državni prostorski načrt investitorju seveda zakomplicira, podaljša in predvsem podraži postopke, po drugi strani pa za prebivalce, ki živijo na območju zagotavlja nek drugi (boljši) nivo zaščite in boljše standarde pri umeščanju v prostor. Na kaj točno smo tukaj mislili bo dobro vidno v nadaljevanju.

Kabel na kabel – 54 kablov

Investitor namerava na območju občine Slovenska Bistrica (lokacije Rogla, sv. Trije kralji in Areh) postaviti 56 vetrnic. Za 35 od teh vetrnic, ki so sedaj predmet integralnega postopka in so locirane na območju sv. Treh kraljev in Areha so decembra 2021 na predlog županje Občine Ruše občinski svetniki izglasovali soglasje taisti županji Občine Ruše, da se lahko podpiše služnostna pogodba za srednjenapetostni energetski kablovod nazivne moči 122,5 MW v dobro investitorja v vetrnice na Pohorju (kablovod – pisano v ednini).

Kablovod bi povezoval vetrne elektrarne iz sv. Treh kraljev ter Areha in razdelilno transformatorsko postaje (RTP) Karbid v Rušah.

V primeru 35 vetrnih elektrarn to pomeni 18 srednjenapetostnih kablovodov (torej ni ednina), kar znese 54 posameznih srednjenapetostnih energetskih kablov.

Pri tem se sprašujemo ali se je investitor pozanimal pri ELES-u če je sploh možen priklop 18 energetskih srednjenapetostnih kablovodov skupne nazivne moči 122,5 MW na lokaciji RTP Karbid v Rušah? Ja, smo videli, da bo moral ELES dograditi transformatorsko postajo s tremi dodatnimi transformatorji. Obstaja pa vprašanje, ali bo obstoječe 110 kV prenosno omrežje po dograditvi transformatorja RTP Karbid dovolj zmogljivo.

Država umešča energetsko infrastrukturo bolj prijazno kot občina Ruše

Med javno objavljenimi dokumenti na spletnem portalu Ministrstva za naravne vire in prostor so med drugim tudi načrtovani energetski kablovodi, ki se umeščajo v Sloveniji. Tukaj najdemo načrte za 110 kV energetski kablovod skozi Maribor: Pekre – Koroška vrata – Melje ali pa načrte za 110 kV energetski kablovod Vrtojba do državne meje in 110 kV energetski kablovod Dekani do državne meje.

Prva značilnost teh treh energetskih kablovodov je, da so speljana daleč od stanovanjskih naselij.

1. Energetski kablovod Pekre – Koroška vrata – Melje je speljan do reke Drave, nato pa ob in po reki Dravi do Melja.

Slika 2: Energetski kablovod Pekre – Koroška vrata – Melje vir: Državni lokacijski načrt za kablovod 110 kV Pekre – Koroška vrata – Melje

• Energetski kablovod Vrtojba – državna meja se na široko izogne naselju Laze in naselju Gornja Vrtojba.

• Energetski kablovod Dekani – državna meja se izogne naselju Spodnje Škofije.

Tak standard načrtovanja se lahko pričakuje, ko se umešča v prostor preko Državnega prostorskega načrta.

Čisto drugačno načrtovanje umeščanja energetskega kablovoda se je zgodilo, ko sta staknila glave Občina Ruše in investitor v vetrne elektrarne na Pohorju. To dobro prikazuje spodnja slika. Kablovod so planirali iz Pohorja ob smučarski progi Pisker. V dolino bi prišel ob potoku Lobnica nekje pri železniškem viaduktu, nato pa po ozkih ulicah v Rušah, ponekod samo meter ali dva od stanovanjskih hiš do nekdanje Tovarne dušika Ruše, kjer je lociran RTP Karbid.

Na zadnji seji občinskega sveta Ruše smo dodatno izvedeli samo to, da je investitor del trase kablovoda prestavil iz levega brega potoka Lobnica na desni breg.

To je lep primer, kako se lahko z neprimerno umestitvijo energetskega infrastrukturnega objekta (seveda, če bo prišlo do takšne izvedbe) popolnoma degradira bivalne okoliščine in seveda tudi premoženje nekaj sto lastnih občanov. Skoraj zagotovo se kablovod ne bi planiral na tak način v kolikor bi se umeščal preko Državnega prostorskega načrta.

Slika 3: Trasa energetskega kablovoda iz Pohorja v Ruše – kot je predstavljena v materialih na spletnih straneh Občine Ruše.

Sploh pa opažamo, da občina Ruše še sedaj skriva to traso energetskega kablovoda pred javnostjo, saj je niso hoteli prikazati na nedavni seji občinskega sveta, kjer se je obravnavalo mnenje Občine Ruše Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Kaj bi morala po našem vedenju občina Ruše izpostaviti v mnenju Ministrstvu za naravne vire in prostor?

Ker se je tudi Občina Ruše letos opredelila proti vetrnim elektrarnam bi ji radi pomagali. Sami bodo pa presodili ali so naši predlogi dovolj kvalitetni in smiselni, da jih vnesejo v mnenje Ministrstvu za naravne vire in prostor.

1. Najprej bi izpostavili, da so svetniki občinskega sveta Ruše na dveh letošnjih sejah sprejeli odločne sklepe proti umestitvi vetrnic na Pohorju in tudi umestitvi energetskega kablovoda iz vrha Pohorja skozi Ruše do RTP Karbid.
2. Ker investitor pričakuje, da bo prevladala javna korist pred lokalnimi interesi in koristmi ohranjanja narave pa se je potrebno zavedati, da sklepi ne bodo zadoščali in je potrebno dobro izpostaviti tudi umestitvene in tehnične pomisleke.
3. Energetski kablovod tako velike nazivne moči (122,5 MW) je potrebno obravnavati v celoti in ne parcialno po 7 MW nazivne moči, kot znaša nazivna moč dveh vetrnic, ki sta priključeni na en kablovod. Kot smo že v uvodu povedali je teh 18 kablovodov (preko prsta – samo z upoštevanjem kriterija 1 VN : 7 SN) ekvivalentnih trem visokonapetostnim vodom.
4. Ob morebitni izgradnji kablovodov bodo vsi energetski kabli položeni v isti jašek (kot je bilo rečeno na nedavni seji občinskega sveta Ruše) in tudi zaradi tega dejstva ne morete pristati na navidezno drobljenje projekta, saj je potrebno vplive kablovoda obravnavati celostno!
5. Odločno je potrebno zahtevati, da se ta del integralnega postopka pridobivanja okoljevarstvenega dovoljenja in gradbenega dovoljenja za vetrnice na Pohorju umešča preko Državnega prostorskega načrta, saj kablovod enormno (kar 12x) presega mejo moči, ki jo država predpisuje v Zakonu o urejanju prostora!
6. Po izjavah predstavnikov občine Ruše smo tudi ugotovili, da jim ni čisto jasna terminologija. Kablovod, ki ga hoče zgraditi investitor bo del prenosnega energetskega omrežja. To ni distribucijsko energetsko omrežje, kot je bilo omenjeno na zadnji seji občinskega sveta.
7. Predvsem zaradi občanov, pa morate zahtevati izdelavo samostojne podrobne študije skupnih vplivov 18-ih energetskih kablovodov Pohorje – RTP Karbid na okolje in zdravje ljudi!
8. Menimo, da kablovod ni bil umeščen v skladu z vsemi zakoni, pravilniki, uredbami, uzancami in ostalimi relevantnimi predpisi na tem področju. Smiselno bi bilo zahtevati posebno tehnično presojo s strani relevantnih državnih institucij. Po našem mnenju je na trasi v Rušah širina cestnega telesa preozka in ne omogoča pravilne umestitve 18-ih energetskih srednjenapetostnih kablovodov oz. 54-ih posameznih srednjenapetostnih energetskih kablov.
9. Sploh pa se energetskega kablovoda tako velike nazivne moči ne umešča po ozkih ulicah ljudem direktno pred vhodna vrata! To je najbrž jasno tudi vsakemu laiku.
10. V kolikor si občina tega kablovoda res ne želi več, bi bilo možno tudi, da naroči svojo študijo vplivov kablovoda na okolje in zdravje ljudi in to tudi napove v svojem mnenju Ministrstvu za naravne vire in prostor.

Povzetek

Po našem mnenju je bilo izglasovanje soglasja za izdajo služnosti energetskega kablovoda v korist investitorja v vetrne elektrarne na Pohorju, ki so ga izglasovali v Rušah leta 2021, velik pospešek investitorju in njegovi samozavesti pri iskanju njegove poti k gradnji vetrnih parkov na Pohorju. Še posebej, ko smo se seznanili, da je bil investitor za umestitev energetskega kablovoda menda pred tem zavrnjen v Občini Slovenska Bistrica.

Sedaj, ko se vodi integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za vetrne elektrarne na Pohorju, lahko samo upamo, da bodo presojevalci, ki presojajo projekt na ministrstvih, maksimalno upoštevali tudi vsako negativno mnenje mnenjedajalcev pred izdajo okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja.

Menimo, da bi državni uradniki na ministrstvih morali dobro preveriti traso 18-ih sredjnenapetostnih energetskih kablovodov velike skupne nazivne moči (122,5 MW), ki kar ducat krat presega 10 MW mejo, ki jo je predpisala država sama. Predvsem za ta del projekta vetrnih elektrarn na Pohorju bi po našem mnenju morali predpisati tudi izdelavo posebne študije vplivov na okolje, ter še posebej študijo vplivov na zdravje ljudi. Trasa energetskih kablovodov je namreč speljana po ozkih ulicah Ruš mimo stanovanjskih hiš. Po našem mnenju je potek te trase popolnoma neprimerno zasnovan! Obstaja dosti drugih alternativ poteka trase, ki pa so tudi neprimerno dražje in seveda posledično dosti manj zanimive za investitorja.

V primeru, da bo vseeno prišlo do izdaje gradbenega dovoljenja za dva parka vetrnih elektrarn na Pohorju (Areh in sv. Trije Kralji) vključno s kablovodom v dolino bomo lahko samo nemo opazovali, kako se bo naravni habitat Pohorja pričel degradirati.

Ljudje ob trasi energetskega kablovoda v Rušah pa ne bodo nikoli vedeli kako in koliko vpliva na njihovo kakovost življenja, če jim investitor, občina in država tega nemudoma in na nek zelo transparenten način ne predstavijo!

Zaenkrat še ni prepozno in še imamo to možnost, da se borimo proti vetrnim elektrarnam na Pohorju in proti energetskemu kablovodu iz Pohorja v dolino!

Za konec še hipotetično vprašanje:

Ali lahko v drugih državah EU podjetje brez zaposlenih, z boniteto, ki jo premore in s skritim lastništvom v Švici dobi okoljevarstveno in gradbeno dovoljenje za postavitev velikega števila enormnih vetrnih elektrarn na izredno pomembnem naravnem habitatu v tisti državi?

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – NIČ VAS NE STANE! –  

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V PDF OBLIKI NA POVEZAVI – KLIKNI

ŽELIM POPRETI DELO AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

PLAČILO ČLANARINE

POSTANITE ČLAN AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST