Eva Brajković – megafon.si

V Žavljah pri Trstu naj bi po načrtih do leta 2026 zrasel obrat za proizvodnjo tekočega vodika. Na to vest so se v preteklem tednu burno odzvali v okoljevarstveni organizaciji Alpe Adria Green (AAG). Prepričani so, da so pri načrtovanju take proizvodnje v Žavljah kršene evropske okoljske direktive, Slovenija pa v postopke ni vključena niti obveščena o tveganjih take tovarne. V zvezi s tem so se obrnili na premiera Goloba in pristojni ministrstvi.

»Prehod na uporabo vodika kot energenta je dolgoročni energetski načrt Evropske unije,« je že leta 2005 napovedal takratni evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik. 18 let kasneje se obljube uresničujejo v obliki serije projektov z naslovom Vodikove doline. Eden od njih je projekt izgradnje Severnojadranske čezmejne vodikove doline, vodilni partner projekta pa je Holding slovenske elektrarne (HSE). 

Projekt bo sofinanciralo javno-zasebno partnerstvo The Clean Hydrogen Partnership Joint Undertaking (Partnerstvo za čisti vodik), ki podpira raziskave in razvoj vodikovih tehnologij v Evropi. Severnojadranskemu načrtu je dodelilo 25 mio nepovratnih sredstev.

Partnerstvo treh držav, ki ga vodi HSE, vključuje 34 organizacij ter pokriva celotno verigo, od proizvodnje, skladiščenja in distribucije do končne uporabe vodika v različnih sektorjih, predvsem v industriji in prometu. Partnerji projekta nameravajo razviti pilotne projekte za proizvodnjo več kot 5000 ton zelenega vodika letno, za njegovo shranjevanje, distribucijo in uporabo. Končni cilj, tako so zapisali v promocijskem gradivu, je dekarbonizacija pomembnih industrijskih sektorjev, kot sta proizvodnja jekla in cementa, ter trajnostne prometne rešitve, vezane na zmanjševanje ogljičnega odtisa.

Tako imenovani čisti vodik (tudi »zeleni« ali »obnovljivi« vodik) se proizvaja z elektrolizo vode. »V najbolj običajnih primerih je to alkalna elektroliza ali PEM elektroliza, ki imata vsaka nek svoj tehnološki postopek,« pojasni Blaž Likozar iz Kemijskega inštituta in nadaljuje: »Ker je voda izjemno inertna molekula, podobno kot ogljikov dioksid in dušik, je v bistvu za to potreben kar precejšen energetski vložek. Tukaj gre za proizvodnjo plinskega vodika. V primeru, da elektrolizor deluje pri določenem nadtlaku, okoli 20 do 30 barov, je lahko ta delno komprimiran. Če pa želimo vodik dejansko utekočiniti, kar naj bi bila ciljna tehnologija v tem primeru, to pomeni, da moramo ta vodik še izjemno ohladiti, kar dosežemo s stiskanjem in hlajenjem do približno 30 kelvinov (-243,15 ˚C). To pa je še dodatno izjemno energetsko potratno.« V primeru, da vodik stisnemo in ohladimo, s tem dosežemo veliko večje energijske gostote. »Pri tem gre za dolgoročno shranjevanje energije,« še dodaja Likozar. 

Vodik je sicer izjemno eksploziven plin. Težavo predstavlja tudi njegov plamen, ki se ga s prostim očesom ne vidi, saj je modrikaste barve. »V industrijski rabi poznamo vodik že od 2. sv. vojne naprej. V vsem tem času se je znatno povečevala tudi varnost pri sami uporabi, težko pa zanikamo, da bi bil vodik na enaki stopnji nevarnosti kot zemeljski plin. Tveganje pri vodiku je večje kot pri zemeljskem plinu. Pri njegovi uporabi je potrebno upoštevati tako imenovane ATEX cone, področja, kjer ne sme priti do iskre, tako da so obvezni poostreni varnostni ukrepi in zaščitna oprema. Veliko te opreme pa je že standardizirane,« poroča Blaž Likozar.

In kaj je spornega pri lokaciji obrata za proizvodnjo tekočega vodika v Žavljah?

»Pri gradnji tega obrata je spornih več stvari,« trdi Franc Malečkar iz AAG. »Že to, da je projekt že financiran in naj bi bil končan čez dve leti in to brez ocene vpliva na okolje, kaj šele varnostne ocene. Drugo je sporna lega med obrati, ki so že sami po sebi nevarni – od največje deponije nafte v Sredozemlju, do tovarne razstreliva in sežigalnice odpadkov. Vse to predstavlja možnost domino efekta. Če se v enem od teh obratov zgodi nesreča, se z lahkoto prenese še na druge, kar je lahko katastrofalno. Tak dogodek bi imel tudi čezmejni vpliv, saj gre za lokacijo, oddaljeno le pet kilometrov od Ankarana,« pojasnjuje. »V oceno varnosti in vpliva na okolje Slovenija ni bila vključena, kar predstavlja kršitev Arhuuške deklaracije,« še dodaja Malečkar. 

Nenavadno je to, da je vodilni partner projekta Severnojadranska vodikova dolina ravno slovensko državno podjetje HSE. »Gre za nekaj podobnega, kot je bilo pri plinskih terminalih. Še hujše pri celi stvari je, da je locirana na točno isti parceli, na kateri so takrat načrtovali plinske uparjevalnike,« je ogorčen Malečkar. Zaenkrat odgovora od pristojnih slovenskih institucij v AAG še niso prejeli. 

Leta 2017 se je morala občina Ankaran ponovno postaviti po robu gradnji plinskega terminala v Žavljah. Povod za tožbo je bilo izdano okoljevarstveno soglasje za podvodni plinovod med Trstom, Gradežem in Vilešem, ki sta ga junija 2017 izdali italijansko ministrstvo za varstvo okolja in morja ter ministrstvo za kulturo in turizem. Plinovod je bil takrat del gradnje plinskega terminala v Žavljah, vendar so ga investitorji vodili kot ločen projekt, s čemer so se izognili zahtevi, da bi pri presoji vpliva na okolje morali upoštevati mnenje Slovenije in občin na obeh straneh meje. Po poročanju časnika Dnevnik so bili takrat nekateri prepričani, da so Italijani s tem manevrom poskusili terminal v Žavlje pripeljati skozi stranska vrata.

Z vprašanji glede kriterijev izbire lokacije za obrat tekočega vodika smo se obrnili na HSE, kjer so nam odgovorili, da za odgovore na naša vprašanja niso pristojni. Projekt Severnojadranske vodikove doline se je uradno pričel 1. septembra letos, od tega dneva naprej pa je vsak partner prevzel svojo vlogo na projektu. Področje komuniciranja, ki se nanaša na celoten razvojno-inovacijski projekt NAHV (Northern Adriatic Hydrogen Valley) oziroma na vseh 17 potencialnih pilotnih lokacij, pa je prevzelo podjetje Meta Group. Na slednje smo naslovili vprašanja, vendar nam do zaključka redakcije še niso uspeli dostaviti odgovorov.

Povezava:

Zahteva AAG za odpravo kršitev direktive Seveso in Aarhuške konvencije pri delovanju in načrtovanju industrijskih obratov v Žavljah (Trst)

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – NIČ VAS NE STANE! –  

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V PDF OBLIKI NA POVEZAVI – KLIKNI

ŽELIM POPRETI DELO AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

PLAČILO ČLANARINE

POSTANITE ČLAN AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST