V dnevu habitata bomo prepoznali prostor Drevesnega parka kot zeleno celjsko zatočišče, učni park v nastajanju, poustvarjeno življenjsko okolje. V okrog dveh urah bomo obhodili nedoločene meje, po poti na protipoplavnem nasipu in po uhojenih poteh med drevesi.  

Zelene mestne površine ter zdravo mestno okolje, ki ga ustvarjajo rastline, živali in ljudje bomo povezali z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine.

Mesto v vsej svoji raznolikosti potrebuje programsko neobremenjene in svobodne prostore sodelovanja ter učenja o enakovrednem sobivanju.

Kristinin dvorec  in tri Medloške platane / Kulturna in naravna dediščina Celje

Ohranjena pristava/marof/manjši grad s pripadajočimi gospodarskimi poslopji in zemljišči, današnji Kristinin dvor/hiša/vila. Celotna površina Kristininega dvora obsega 1050m², v letih 2015/17 so ga delno obnovili z obnovitvenimi deli na strehi, podstrešju in na dveh straneh spomeniško zaščitene fasade. Notranji prostori so očiščeni, osušeni in pripravljeni za finalno obdelavo v skladu z načrtom končne obnove. 18. STOLETJE

Pravni naslednik dvorca Pobrežje/Freinhof, Kristinin dvor. Zgrajen v 18. stoletju, na desnem bregu Savinje, v Spodnjem Medlogu. Do prve svetovne vojne so stavbo v lastništvu Jakoba Janitscha imenovali dvorec Freinberg , do leta 1835 je veljala za pristavo, lovski dvorec Gozdnega dvora/Forsthof. Marsikateri bogatejši meščan Celja si je v 19. stoletju privoščil kakšno graščino. Tako je kot imetnik medloškega dvorca Meyerhof in obsežne posesti v letu 1826, omenjen poštni mojster Vincencij Gurnik z ženo Kristino Gurnik. Bogata poštarska družina je imela v svoji lasti tudi Zverinjak, ograjen travnik z drevesi.

Med prvo vojno je bil lastnik major Kamillo Rammel, pred njim pa se je lastništvo pogosto menjavalo. Večinoma so ga imeli v lasti oficirji AO.  Zanimivih zgodb o Kristininem dvoru je kar nekaj. Ena izmed njih je iz leta 1889 o strelskem dvoboju v parku pred dvorcem, kjer je bil udeležen takratni lastnik, ogrski oficir Emmerich von Gyujto. Odmev na dvoboj je bil po Avstroogrski monarhiji velik, epilog pa na celjskem sodišču.  Janez Cvirn je dvoboj opisal v »Zgodovini za vse« 1994, poglavje z naslovom » Sapralot! To bo pa močan strel« 

V Kristininem dvoru, ki danes velja za profano, nepremično kulturno dediščino, je med drugimi živela družina avstro-ogrskega generala Slavka Kvaternika. Slavko Kvaternik je kupil Kristinin dvor leta 1928 od Jakoba Leskoška. Evgen Dido Kvaternik je bil v letu 1934, v francoskem Marseillu, skupaj z Ante Paveličem, ustanoviteljem neodvisne Hrvaške v kraljevini Jugoslavije, vodja atentata na kralja Aleksandra Karađorđevića. Med drugo svetovno vojno sta bila oče in sin Kvaternik člana ustaškega gibanja. Po drugi svetovni vojni je bila družina Dide Kvaternika izgnana v Argentino, Olga, žena Slavka Kvaternika, je leta 1936 prodala Kristinin dvor in vse ostale nepremičnine celjski mestni občini, ki ga je namenila za hiralnico, Mestno ubožnico. Mestna ubožnica Celje je domovala v Kristininem dvorcu od leta 1936 – 1941. Kasneje se je vanj preselil kmetijski kombinat Vrtnarstvo Celje, ki je dobilo v najem 20ha državne kmetijske zemlje za pridelavo vrtnin in vzgojo okrasnih rastlin na prostem in v rastlinjakih.  

Z zgodbami iz preteklih časov te posesti je nadaljeval starejši gospod iz Lisc, med drugim je povedal o prevratniškem sinu Didu. Kvaterniki se niso družili s Celjani, po njegovih besedah je njihova kočija z zagrnjenimi okni, čakala pred železniško postajo, pobrala goste in hitro domov. Sosednja stavba ob Kristininem dvorcu je služila kot hiša za služinčad, na posestvu so imeli še veliko konjušnico. Ob vstopu na parkirišče vrtnarskega centra stojita dva velika silosa, kjer so hranili krmo za konje še v času Vrtnarstva Celje. Kristinin dvorec je pred leti kupil ruski poslovnež, po propadu Vrtnarstva Celje.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK – NIČ VAS NE STANE! –  

OBRAZEC VAM JE NA VOLJO V PDF OBLIKI NA POVEZAVI – KLIKNI

ŽELIM POPRETI DELO AAG ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

PLAČILO ČLANARINE

POSTANITE ČLAN AAG

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST