Kako združenje podjetij priklepa Evropo v prihodnosti na fosilna goriva
Kljub trem desetletjem neuspešnih projektov in stotinam milijonov evrov javnega financiranja, vrženega v odtok, je EU zadnji dve leti porabila za politike turbinskega polnjenja za podporo zajemanja, uporabe in shranjevanja ogljika (CCUS). Namen te tehnologije je zajeti CO2 iz onesnaževalnih dejavnosti, kot je sežiganje fosilnih goriv, in ga nato shraniti v izdelkih ali črpati globoko pod zemljo (v upanju, da bo tam ostal). Februarja 2024 je Evropska komisija predstavila svojo strategijo upravljanja z industrijskim ogljikom (ICMS), ki predlaga vrsto ukrepov, namenjenih množičnemu povečanju CCUS in povezane infrastrukture za transport CO2.
EU je že predlagala cilj zajemanja 50 milijonov ton (Mt) CO2 do leta 2030, ICMS pa to dramatično poveča na 280 Mt do leta 2040 in 450 Mt do leta 2050. Za primerjavo, države EU trenutno zajemajo le 1 Mt CO2 na leto. To pomeni, da bi se morala zmogljivost zajemanja CO2 v naslednjih 25 letih povečati za 450-krat.
Globalno gledano ima CCUS majhen vpliv, saj je leta 2022 zasegel le 0,1 % emisij CO2, povezanih z energijo (veliko tega je bilo porabljenega za pridobivanje več nafte, s čimer je dodal še več emisij). Medvladni odbor za podnebne spremembe predvideva le skromno rast 2,4-odstotne sekvestracije emisij s CCS do leta 2030 (tudi če se izvaja s polnim načrtovanim potencialom), medtem ko lahko obnovljivi viri energije, učinkovitost, elektrifikacija in zmanjšanje ubežnih emisij metana rešijo več kot 80 % svetovnih potreb po razogljičenju do leta 2030.
Infrastruktura za transport CO2 je polna nevarnosti. Cevovodi za CO2 lahko puščajo ali počijo – potencialno eksplozivno – medtem ko lahko sproščanje stisnjenega CO2 povzroči zadušitev ljudi in živali. Aprila 2024 je na primer v ameriški zvezni državi Louisiana iztekel CO2-cevovod, ki je v lasti ExxonMobila, kar je povzročilo izdajo odredbe o zatočiščih za lokalne prebivalce, da bi se izognili nevarnosti zadušitve. To je sledilo podobnemu poku na cevovodu v Mississippiju, zaradi česar so bili potrebni evakuacije in zdravniška oskrba. Kljub temu Komisija do leta 2040 predvideva skupaj 19.000 kilometrov tovrstne infrastrukture (v vrednosti 16 milijard evrov). Medtem pa podzemno skladiščenje prinaša tveganja morebitnega uhajanja, onesnaženja pitne vode in spodbujanja potresne dejavnosti.
Zakaj torej EU ignorira nujnost postopne opustitve fosilnih goriv in namesto tega načrtuje obsežno razširitev te tvegane, drage, skoraj neobstoječe in večkrat neuspešne tehnologije s hitrostjo in obsegom, ki nima podlage v realnosti? Zakaj osredotočanje na zajemanje ogljika, ko obstajajo boljše alternative? Komu bo ta ponovni vzpon koristil in kdo izgubil? Kdo določa dnevni red? To so vprašanja, ki smo jih preučili v našem novem poročilu z naslovom Ogljični udar: kako zajemanje podjetij Evropo priklepa v prihodnost, ki temelji na fosilnih gorivih.
Ključne ugotovitve
1) Na forumu CCUS prevladujejo interesi fosilnih goriv
- Naftna in plinska industrija sta glavni akter tega razvoja. Potreba po razogljičenju jim predstavlja eksistencialno grožnjo, zato so ustvarili številne ‘rešilne lopute’ za nadaljevanje izgorevanja fosilnih goriv, vključno s tehničnimi popravki, kot je CCUS.
- Skupine, v katerih prevladuje industrija fosilnih goriv, vse bolj dobivajo uradno vlogo pri oblikovanju podnebne in energetske politike EU. Forum CCUS, ki ga je leta 2021 ustanovila Evropska komisija, je bil povabljen k usmerjanju regulacije in javnega financiranja za CCUS, povezano infrastrukturo CO2 in špekulativne tehnologije za „odstranjevanje ogljika“, ki temeljijo na zajemanju in shranjevanju ogljika (CCS).
- Forum CCUS ni skupinski, ampak vsakoletni dogodek, na katerem se ustanovijo delovne skupine, ki vsako leto podajo predloge. Naše poročilo ugotavlja, da forum CCUS vsako leto postaja večji in v njem bolj prevladujejo interesi za fosilna goriva – od podjetij, kot so Equinor, TotalEnergies, Shell in Snam, do lobističnih skupin, kot sta Mednarodno združenje proizvajalcev nafte in plina (IOGP) in platforma za ničelne emisije ( ZEP). Do danes je vsaki delovni skupini foruma CCUS sopredsedovala industrija fosilnih goriv ali organizacije, ki so z njo povezane, največji sektor, zastopan v teh delovnih skupinah, pa je bila dosledno industrija fosilnih goriv. Medtem pa je vloga nevladnih organizacij in akademskega sveta razmeroma majhna (medtem ko je vloga skupin, ki so kritične do CCUS, praktično neobstoječa).
- Naše poročilo kaže, da so prizadevanja Komisije, da forum CCUS predstavi kot „uravnoteženo“ skupino več deležnikov, zavajajoča. To je dvojno res v luči ‘nevtralnih’ zvenečih organizacij, dejavnih v forumu CCUS, ki so ob natančnejšem pregledu povezane z industrijo fosilnih goriv ali imajo zgodovino z njo: pro-CCS NVO Bellona in Clean Air Task Force (CATF). ) na primer ali firenška šola regulacije. Slednja ima široko paleto financerjev fosilnih goriv in dva izmed njenih ‘profesorjev s krajšim delovnim časom’ – Andris Piebalgs in Christopher Jones, ki sta na prvem forumu predstavila dokument za CCUS – sta bila prej visoka uradnika v Komisiji Generalni direktorat za energijo. Jones se je nato preselil v Baker McKenzie, odvetniško družbo, katere trenutne stranke vključujejo naftni in plinski lobi IOGP, da bi delal na temah, kot so nafta, plin in vodik. Predvsem “modri” vodik, proizveden iz fosilnega plina s CCS, je pogosto navedena utemeljitev za izgradnjo infrastrukture CCUS.
- Naše preiskave tudi kažejo, da so sedanji in nekdanji poslanci Evropskega parlamenta, vključeni v letne forume, tesno povezani z industrijo fosilnih goriv ali pa so se pogosto srečevali z lobisti za nafto in plin. To vključuje nekdanjega poročevalca o direktivi CCS iz leta 2009, Christopherja Daviesa, ki je imel ključno vlogo pri zagotavljanju javnih sredstev za CCS, v rokah s podjetji za fosilna goriva. Čeprav je bil na prvih dveh forumih CCUS označen samo kot nekdanji poslanec Evropskega parlamenta, je Davies delal za Rud Pedersen Public Affairs, lobistično podjetje, katerega stranke so v času forumov segale od IOGP do BP in Liquid Gas Europe. Do tretjega foruma je bil Davies imenovan za svoj novi položaj izvršnega direktorja lobistične skupine CCS Europe (katere člani vključujejo npr. operaterja prenosnega omrežja plina Open Grid Europe) – prvič so bile njegove povezave s fosilnimi gorivi izrecno priznane. Novačenje nekdanjih političnih veljakov EU je nedvomno lahko pomembna pot vplivanja za industrijo fosilnih goriv in povezane skupine.
2) ICMS Evropske komisije se močno opira na priporočila foruma CCUS
- Komisar za energetiko Kadri Simson je na forumu CCUS 2023 povedal: »Pozvali ste k specifičnemu in preverljivemu cilju za skladiščne zmogljivosti, industrijsko podporo in strukturne rešitve … In ta predlog počne točno to … In verjamem, da je to priložnost za EU proizvajalci nafte in plina.”
- Številni predlogi in celotni deli besedila v predlogu Komisije ICMS so zelo podobni priporočilom v dokumentih, ki so jih objavile delovne skupine foruma CCUS. Forum CCUS je v predlogu poimensko omenjen desetkrat. Sledi predlogi, ki jo je pripravila delovna skupina za „vizijo“ (ki ji sopredseduje Firenška šola za regulacijo in CATF), in izrecno daje Forumu CCUS še večjo vlogo pri oblikovanju politike in financiranja EU CCUS v prihodnosti, vključno z več recimo pri načrtovanju izgradnje infrastrukture CCUS in CO2. Pri tem so zanemarjene pomembne lekcije, pridobljene iz drugih izkušenj, kot je dovoljenje interesom, da načrtujejo prenapihnjene potrebe po infrastrukturi v plinskem sektorju. Predloga delovne skupine za „vizijo“ poleg tega temelji na napačni predpostavki, da brez obsežnih odstranjevanj ogljika na podlagi CCUS in CCS EU ne more doseči svojih podnebnih ciljev.
- ICMS prav tako upošteva veliko število zahtev delovne skupine za ‘infrastrukturo’ foruma CCUS (ki ji sopredsedujejo IOGP, ZEP in Bellona). Ti vključujejo načine za združevanje tveganj ob privatizaciji dobičkov, kot je zmanjšanje stroškov za onesnaževalce pri gradnji omrežij CO2, usmerjanje javnih sredstev EU in nacionalnih javnih sredstev v cevovode in mesta za shranjevanje CO2 (kljub zaključku Evropskega računskega sodišča, da so bili prejšnji takšni prenosi zapravljanje javni denar) in načrtovalske določbe za zaščito podjetij s fosilnimi gorivi pred stroški, tveganji ali obveznostmi, če gredo stvari narobe (ali če se obljubljeni trg CO2 ne pojavi).
- Predlog ICMS obljublja “uporabo foruma CCUS” za “povečanje javnega razumevanja” – vendar delovna skupina foruma za “javno dojemanje” poudarja sporočilo, da je “ključno vzpostaviti legitimnost tehnologije CCUS v javnosti”. To nakazuje, da je njegov cilj bolj manipulirati z javnim dojemanjem in izdelati soglasje za nevaren in pomanjkljiv tehnični popravek.
- Sopredsednik te delovne skupine je vplivni navdušenec na trgu ogljika Andrei Marcu, čigar možganski trust na fosilna goriva si prizadeva, da bi se sistem EU za trgovanje z emisijami razširil na trg odstranjevanja ogljika (premišljena ideja, ki jo je obljubil ICMS upoštevati). Ta shema bi onesnaževalcem omogočila, da še naprej izpuščajo CO2, pod pogojem, da kupijo dobropise za odstranjevanje iz „kompenzacijskih“ projektov, kot so tisti, ki vključujejo tehnologije odstranjevanja ogljika, odvisne od CCS.
- Komisija ima odprta ušesa tudi za zahteve foruma po industrijskem partnerstvu CCUS, ki bi nadalje formaliziralo vlogo fosilnih goriv in drugih onesnaževalnih industrij pri oblikovanju prihodnjih projektov, financiranja in predpisov CCUS. Medtem je imel forum CCUS strateško vlogo pri prepričevanju številnih držav članic, da se leta 2023 vkrcajo na vlak CCUS s podpisom Aalborške deklaracije, ki poziva k evropskemu omrežju in trgu CO2.
Naše poročilo zaključuje, da Forum CCUS ne more imeti mesta v Evropski uniji, ki je demokratična ali sposobna izpolniti svoje odgovornosti glede podnebne pravičnosti. Zavrnitev vpliva fosilnih goriv je bistvenega pomena, če želi EU zagotoviti resnične rešitve za podnebno krizo in zmanjšati emisije ogljika na dejansko nič, namesto na zelenjavno “neto ničlo”, ki temelji na taktikah zavlačevanja industrije fosilnih goriv, kot je CCUS.
Celotno poročilo – preberite tukaj
VIR: corporateeurope.org
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU




You must be logged in to post a comment.