Kot je sporočila Evropska komisija, je v nedeljo 18.08.2024 začel veljati zakon o ohranjanju, namenjen povrnitvi habitatov v njihovo naravno stanje.
Uredba določa zavezujoče cilje za obnovo degradiranih ekosistemov, zlasti tistih z največjim potencialom za zajemanje in shranjevanje ogljika ter za preprečevanje in zmanjšanje vpliva naravnih nesreč.
Uredba o obnavljanju narave (Zakon o obnavljanju narave) bo začela veljati v nedeljo, 18. avgusta.
Popolno izvajanje zakona je ključnega pomena za ponovno vzpostavitev biotske raznovrstnosti EU in zaustavitev nadaljnje izgube biotske raznovrstnosti, za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 in prilagajanje podnebnim spremembam ter za večjo varnost preskrbe s hrano za državljane EU. S tem bo zakon podpiral uresničevanje drugih evropskih ambicij, kot je vodna varnost.
Je tudi ključni instrument za pomoč EU in njenim državam članicam pri izpolnjevanju mednarodnih zavez glede biotske raznovrstnosti v okviru svetovnega okvira biotske raznovrstnosti Kunming-Montreal.
Zakon sproži postopek za stalno in trajnostno obnovo narave po kopnem in morju EU, hkrati pa podpira bolj trajnosten gospodarski razvoj in kmetijsko proizvodnjo ter sodeluje z roko v roki z razvojem obnovljivih virov energije.
Kot splošni cilj, ki ga je treba doseči na ravni EU, bodo države članice do leta 2030 uvedle ukrepe za obnovitev vsaj 20 % kopenskih območij EU in 20 % njenih morskih območij. Do leta 2050 bi morali biti takšni ukrepi vzpostavljeni za vse ekosisteme, ki potrebujejo obnovo.
Zakon vključuje zahteve po vzpostavitvi obnovitvenih ukrepov za doseganje dobrega stanja ključnih habitatnih tipov in habitatov vrst na kopnem in v morju. Prav tako zahteva ohranjanje mestnih zelenih površin in mestnih drevesnih krošenj ter njihovo povečanje po letu 2030.
Pomagal bo doseči do leta 2030 cilj obnovitve vsaj 25.000 km rek v prosto tekoče reke. Poleg tega bo prispeval k obrnitvi upadanja populacij opraševalcev in izboljšanju njihove raznolikosti, okrepil biotsko raznovrstnost v kmetijskih ekosistemih in biotsko raznovrstnost gozdnih ekosistemov ter prispeval k zavezi, da se do leta 2030 na ravni EU zasadijo vsaj tri milijarde dodatnih dreves.
Državni načrti obnove
Za različne ekosisteme veljajo različni cilji obnove in države članice se bodo odločile, katere posebne ukrepe bodo uvedle na svojih ozemljih. V ta namen bo vsaka država članica razvila nacionalni načrt obnove , v katerem bodo opredeljene potrebe po obnovi in ukrepi za izpolnitev obveznosti in doseganje ciljev zakonodaje, prilagojene nacionalnemu kontekstu in ob upoštevanju raznolikosti različnih regij.
Nacionalni načrti obnove bi morali vključevati časovnico za izvedbo, potrebna finančna sredstva in predvidena sredstva financiranja ter pričakovane koristi, zlasti za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev. Države članice morajo opredeliti sinergije z drugimi politikami, kot so blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, degradacija tal, preprečevanje nesreč, kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in razvoj obnovljivih virov energije.
Države članice morajo Komisiji v dveh letih od datuma začetka veljavnosti predložiti osnutek načrta, v katerem so določeni mejniki za leta 2030, 2040 in 2050. Te načrte je treba razviti odprto in pregledno ter omogočiti sodelovanje javnosti in vseh zadevnih zainteresiranih strani. v procesu. Komisija bo podpirala nacionalne organe pri oblikovanju teh načrtov.
Komisija bo ocenila osnutke načrtov in lahko podala pripombe, ki jih morajo države članice upoštevati v svojih končnih načrtih. V šestih mesecih po prejemu morebitnih pripomb mora vsaka država članica dokončati svoj načrt, ga objaviti in predložiti Komisiji. Evropska agencija za okolje bo pripravljala redna tehnična poročila o napredku pri doseganju ciljev. Države članice bodo morale svoje načrte pregledati najpozneje do leta 2032 in 2042.
Države članice lahko mobilizirajo potrebna sredstva iz javnih in zasebnih virov, vključno s skladi EU. Črpajo lahko iz različnih možnosti financiranja EU, vključno s skladi skupne kmetijske politike, regionalnimi skladi, programom LIFE, Horizon Europe (sklad EU za raziskave) in Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in ribogojstvo.
Posebni cilji in obveznosti
Da bi izpolnili vseevropske cilje obnove narave, uredba določa kvantificirane in časovno omejene cilje obnove za habitate, vključene v Prilogo I k Direktivi o habitatih (vključno z gozdnimi habitati, šotišči, travišči, rekami in jezeri), ter cilje za habitate. zaščitenih vrst v skladu z direktivama o habitatih in pticah ter cilji obnove bistvenih morskih habitatov, ki jih zajemata direktivi o naravi in okvirna direktiva o morski strategiji.
Poleg habitatov, ki jih zajema obstoječa zakonodaja, za zagotovitev neprekinjenega zagotavljanja ekosistemskih storitev evropskim državljanom zakon od držav članic zahteva:
- zaustaviti izgubo urbanega zelenja ter povečati urbano zeleno površino in pokrov mestnih drevesnih krošenj
- obnoviti naravno povezanost rek in naravne funkcije povezanih poplavnih ravnic
- zaustaviti in obrniti upad opraševalcev
- obnoviti in ponovno namočiti šotišča v kmetijski rabi
- uvesti ukrepe za povečanje populacije ptic na kmetijskih zemljiščih in doseči pozitiven trend pri nekaterih drugih ključnih kazalnikih biotske raznovrstnosti v kmetijskih ekosistemih
- doseči pozitiven trend v vrsti kazalnikov biotske raznovrstnosti v gozdnih ekosistemih
- prispevati k zavezi na ravni EU o zasaditvi vsaj treh milijard dodatnih dreves do leta 2030
Ozadje
Ekonomska cena degradacije narave je zelo visoka. Vsak evro, porabljen za obnovo, lahko prinese povrnitev naložbe v višini več kot 8 EUR, odvisno od ekosistema. Samo zdravi in produktivni ekosistemi lahko zagotovijo številne storitve, od katerih smo vsi odvisni, vključno z odpornostjo na podnebne spremembe in naravne nesreče, kot so suše in poplave, ter dolgoročno prehransko varnost.
Več kot polovica svetovnega BDP je odvisna od narave in njenih storitev. Evropska centralna banka je ugotovila, da je v evroobmočju približno 3 milijone podjetij (kar je 72 % podjetij v evroobmočju) močno odvisnih od vsaj ene ekosistemske storitve za proizvodnjo blaga ali zagotavljanje storitev. Hude izgube funkcionalnosti v teh ekosistemih bi povzročile kritične težave za ta podjetja in evropsko gospodarstvo.
Tudi biogospodarstvo se pri svojih virih zanaša na naravo. Obnavljanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijskih, morskih, gozdnih in drugih ekosistemih je ekonomsko donosno in zagotavlja bolj odporno in stabilno proizvodnjo kmetijskih in ribiških proizvodov ter lesa in drugih materialov za biogospodarstvo.
Kljub prizadevanjem EU in mednarodnim prizadevanjem se izguba biotske raznovrstnosti in degradacija ekosistemov nadaljuje z zaskrbljujočo hitrostjo, kar škodi ljudem, gospodarstvu, naravi in podnebju. Danes je več kot 80 % ocen stanja ohranjenosti za evropske habitatne tipe v slabem ali slabem stanju, mnogi pa se še poslabšujejo. Pretekla prizadevanja za zaščito in ohranitev narave niso uspela obrniti tega zaskrbljujočega trenda.
Vodilna poročila, kot je poročilo Evropske agencije za okolje o stanju narave v EU za leto 2018 ali delo Medvladne znanstveno-politične platforme za biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve (IPBES), kažejo, da so evropski ekosistemi pod vse večjim pritiskom, zlasti zaradi rabe zemljišč in rabe zemljišč. spremembe in trpijo zaradi podnebnih sprememb in drugih nevarnosti, kot je onesnaženje s hranili zaradi prekomerne uporabe gnojil in kemičnih vnosov.
Zakon je ključni element evropskega zelenega dogovora in strategije EU za biotsko raznovrstnost ter nadgrajuje obstoječo okoljsko zakonodajo EU.
V pozivu smo zapisali, da smo priča množičnemu izumrtju biotske raznovrstnosti in podnebnemu zlomu, kar ogroža temelje našega življenja, kot ga poznamo. Znanost je glede tega zelo jasna. Dosedanja prizadevanja za reševanje teh kriz in ponovno vzpostavitev našega odnosa z naravo so bila v veliki meri nezadostna. Ni presenetljivo, da vse pogostejše suše, poplave in gozdni požari, kot smo ponovno videli to poletje, povzročajo vse večjo vidnost učinkov teh kriz po vsej Evropi. Jasno je, da potrebujemo učinkovite obnovitvene ukrepe v velikem obsegu.
Uredba EU o obnovi narave je edinstvena priložnost tega desetletja, da spremenimo pot od nenehnega slabšanja k obnovi, kjer se usmerjamo k varni in odporni prihodnosti življenja v sožitju z naravo. Obnova narave pomeni obnovitev našega največjega zaveznika v boju proti podnebnim spremembam, obnovitev našega zdravja in dobrega počutja ter obnovitev našega preživetja in gospodarstev. Obnova narave je ena najboljših naložb, ki jih lahko naredi naša družba. Vendar se čas izteka.
V preteklih mesecih smo bili priča neprimerljivemu nasprotovanju uredbi EU o obnovi narave, kar je privedlo do nesprejemljive oslabitve in celo skoraj izgube pravnega besedila. Zato smo odločno pozivali nacionalne vlade, poslance Evropskega parlamenta in Evropsko komisijo, naj se vrnejo na pravo pot in ohranijo naslednje ključne elemente v uredbi EU o obnovi narave:
- Zagotoviti, da so vsi kopenski in morski habitati zajeti s količinsko opredeljenimi, časovno omejenimi in izvršljivimi cilji na območjih Natura 2000 in zunaj njih
- Zagotoviti, da se ekosistemi ne poslabšajo, da se zaščitijo naložbe in dolgoročne koristi, v celoti v skladu z zavezami Evrope na področju podnebja in biotske raznovrstnosti
- Vključiti obnovo kmetijskih ekosistemov , ki jo dopolnjujejo namenski cilji za obnovo izsušenih šotišč. Obnova kmetijskih ekosistemov je ključnega pomena za odpornost prehranskih sistemov in kmetijskega sektorja. Obnova šotišč ima ključno vlogo pri blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.
- Vključiti kazalnike za obnovo gozdnih ekosistemov, ki so znanstveno veljavni za vse vrste gozdov
- Zagotoviti izvedljive morske cilje z jasnimi zaščitnimi ukrepi, da skupna ribiška politika ne bo ovirala obnove morja
- Zagotoviti namensko in dodatno financiranje za financiranje ukrepov za obnovo
- Zagotavljanje jasnih določb o udeležbi javnosti in dostopu do pravnega varstva
- Zagotoviti, da lahko zakon začne veljati takoj, brez predpogojev za pravočasno in dosledno izvajanje ciljev obnove
Ne moremo si več privoščiti, da bi odlašali z ukrepi, omilili ambicije ali omejili področje uporabe zakona. Zaradi tega bi bilo le dražje in zamudnejše spopadanje s posledicami našega neukrepanja. To bi ogrozilo našo prihodnost in prihodnost vseh drugih bitij. Poskrbeti moramo, da deluje zdaj ” ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”
Povezavi:
207 organizacij poziva EU, naj sprejme močan zakon o obnovi narave
NAMENITE 1,0% DOHODNINE “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK“– NIČ VAS NE STANE
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.