Največja podnebna konferenca na planetu , COP30, se je začela s predstavniki več kot 190 držav, ki so se zbrali v brazilskem mestu Belém. Dva tedna bodo preživeli v pogajanjih – verjetno spornih – o tem, kako zajeziti nevarno globalno segrevanje.

COP30 naj bi bil vrh, na katerem se bodo države resnično podrobneje posvetile temu, kako nameravajo ustaviti katastrofalne podnebne spremembe. Na kocki je ogromno. Lansko leto je bilo najtoplejše v zgodovini, saj je bilo vrhunec desetletja brez primere vročine, posledice pa že pretresajo planet – od orkanov in poplav do požarov in ekstremne vročine .

Tukaj je tisto, kar lahko pričakujete v naslednjih dveh tednih.

Kaj so COP-ji?

Leta 1992 je več kot 150 držav podpisalo pogodbo ZN za omejitev zaskrbljujočega porasta onesnaževanja, ki segreva planet. Prva COP – kar je kratica za »konferenco pogodbenic«, ki so podpisale ta sporazum – je potekala leta 1995 v Berlinu. Države članice se od takrat sklicujejo skoraj vsako leto.

Prelomni trenutek se je zgodil leta 2015. Na konferenci COP21 v Parizu je več kot 190 držav odobrilo pariški podnebni sporazum in se zavezalo, da bodo globalno segrevanje omejile na 2 stopinji Celzija nad predindustrijsko ravnjo in po možnosti na 1,5 stopinje.

Sporazum je določil vizijo, ne pa podrobnega načrta. Da bi natančneje opredelile, kako naj bi dosegle mejo segrevanja, so se države zavezale, da bodo vsakih pet let predložile nacionalne podnebne načrte za ohranitev ambicije 1,5 stopinje.

COP30 označuje najnovejši cikel teh konferenc. Države bi morale svoje načrte za zmanjšanje onesnaževanja podnebja do leta 2035 predložiti do februarskega roka. Več kot 90 % vlad ga je zamudilo. Večina držav je svoje načrte že predložila , nekatere, vključno z velikimi onesnaževalci, kot je Indija, pa še niso.

Zakaj je bila COP30 kontroverzna?evkov za leto 2035, je bil predviden razpon podaljšanj emisij po njihovem zadnjem cilju, kar daje podobne rezultate, in sicer stalne emisije ali prehod na dolgoročne cilje teh pogodbenic.

Pot do vrha je bila kaotična.

Brazilska izbira Beléma za lokacijo COP30 je bila simbolična. Mesto je znano kot »vrata v Amazonijo«, cilj pa je bil osredotočiti pozornost na eksistenčno nevarnost, s katero se sooča prostrani deževni gozd.

Vendar Belém ni bil pripravljen na pritok, ki spremlja COP. Mesto ima običajno okoli 18.000 hotelskih sob in pričakuje približno 50.000 ljudi. Pomanjkanje nastanitev je pomenilo skokovito zvišanje cen, nekatere države pa so dejale, da so bile zaradi visokih cen izključene iz konference in sob, kjer so se odločale o njihovem preživetju.

Brazilija se je soočila s kritikami tudi zaradi svoje odločitve prejšnji mesec, da odobri raziskovalno vrtanje nafte v ustju reke Amazonke, le nekaj sto kilometrov od Beléma. Okoljevarstveniki so gostitelja COP30 obtožili hinavščine.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva si je za osrednji cilj zadal boj proti krčenju gozdov in izkoristil vrh COP30, ki se je v ponedeljek odprl, da je odločno spregovoril v prid reševanju podnebne krize. Podpira pa tudi črpanje nafte in zavrača obtožbe o hinavščini. »Nočem biti okoljski vodja. Nikoli nisem trdil, da sem,« je dejal na srečanju pred vrhom prejšnji teden in dodal, da bi bilo »neodgovorno«, če bi Brazilija opustila nafto.

Katere so glavne težave na COP30?

Gozdovi so visoko na dnevnem redu. Brazilija si želi, da bi to postalo »Amazon COP«, Lula pa želi zbrati 125 milijard dolarjev za sklad, ki bi državam plačeval za zaščito njihovih gozdov.

Najbolj sporna vprašanja na vrhu bodo verjetno povezana s financami in fosilnimi gorivi.

Prepir o tem, koliko naj bogatejše države namenijo revnejšim, da bi jim pomagale pri spopadanju s podnebnimi spremembami in prilagajanju na posledice, s katerimi se nesorazmerno soočajo, se bo verjetno nadaljeval.

Lani so se na konferenci COP29 v Azerbajdžanu države dogovorile, da bodo do leta 2035 letno zagotavljale 300 milijard dolarjev , s širšo ambicijo, da bi dosegle 1,3 bilijona dolarjev iz različnih virov. Prejšnji teden je bil objavljen načrt za povečanje financiranja podnebnih ukrepov, ki bo osnova za verjetno sporna pogajanja.

Potem so tu še fosilna goriva, gonilna sila podnebne krize, ki so bila v končnem sporazumu COP prvič omenjena šele leta 2023 na COP28, ko so države brez primere pozvale k prehodu z nafte, premoga in plina.

Vendar je svet zdaj drugačen. Trump si prizadeva za več fosilnih goriv, ​​nekatere države, vključno s številnimi v Južni Ameriki , pa hitijo z izkoriščanjem svojih zalog nafte in plina. Petrodržave in naftne družbe si vse bolj drznejo, da se uprejo vsakršnemu jeziku, ki za podnebne spremembe krivi fosilna goriva ali se zavezuje k njihovi postopni opustitvi.

Ali ima svet možnost omejiti globalno segrevanje na 1,5 stopinje?

Združeni narodi pravijo ne , vsaj ne v bližnji prihodnosti. V poročilu ta mesec so ZN zapisali, da so države ukrepale prepočasi pri omejevanju onesnaževanja podnebja in da je skoraj gotovo, da bo svet presegel 1,5 stopinje, vsaj v bližnji prihodnosti.

Glede na trenutne politike je svet na dobri poti, da se bo po podatkih ZN segrel za 2,8 stopinje. Če bodo nove zaveze vlad za prihodnost izpolnjene, bi se to lahko znižalo na 2,3 do 2,5 stopinje.

To je napredek; pred desetletjem je bil planet na poti k dvigu temperature za približno 4 stopinje. Toda tudi ta zmanjšana raven segrevanja bo povzročila opustošenje in bi lahko planet pahnila čez katastrofalne prelomne točke, vključno z izgubo koralnih grebenov in taljenjem ledenih plošč .

Če se temperatura dvigne za več kot 1,5 stopinje, bi se lahko temperatura na svetu znižala, vendar bi bilo to izjemno zahtevno in bi vključevalo izsesavanje velikih količin ogljika iz ozračja z uporabo tehnik, ki v takem obsegu še niso bile preizkušene .

Kaj bo izšlo iz COP30?

Zaključna seja ob koncu dveh tednov se pogosto zavleče, včasih za več kot en dan, saj pogajalci delajo neprekinjeno, da bi dosegli končni dogovor.

Odločitve na konferencah pogodbenic se sprejemajo s soglasjem, kar pomeni, da se morajo države strinjati o vsem – kar tehnično daje kateri koli državi pravico veta in lahko napredek postane zelo počasen in negotov.

Cilj COP30 je oblikovati akcijski načrt za naslednje desetletje, končni rezultat pa bi lahko vključeval zaveze glede financiranja, prilagajanja podnebnim vplivom, narave, prehoda na čisto energijo in morebitnega postopnega opuščanja fosilnih goriv, ​​čeprav bo to glede na trenutne geopolitične težave izjemno zahtevno.

Razlogi za pozitiven odnos?

Medtem ko svet čaka, kaj se bo pojavilo iz ogromnih konferenčnih dvoran Beléma, se v resničnem svetu odvija bolj pozitivna zgodba . Čista energija, v kateri prevladuje sončna energija, pridobiva na veljavi.

V prvi polovici leta 2025 so obnovljivi viri energije prvič doslej prehiteli premog kot glavni vir električne energije na svetu, kar je po mnenju analitikov pomemben mejnik.

ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI

NAMENITE 1,0% DOHODNINE –  

“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”

NIČ VAS NE STANE!

ali Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

PROSTOVOLJCI ZA ČISTEJŠE IN ZDRAVO OKOLJE

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST