Svetovni dan mokrišč obeležujemo 2. februarja, saj je bila na ta dan leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Ramsarska konvencija – mednarodni sporazum o varstvu mokrišč, ki so ključna za preživetje ljudi in narave.
Mokrišča niso le “močvirja”, ampak so eden najbolj dragocenih ekosistemov na našem planetu. Tukaj je razlog, zakaj so v kontekstu podnebnih sprememb in energetske prihodnosti (o kateri sva razpravljala) tako pomembna:
1. Naravne čistilne naprave in ledvice pokrajine
Mokrišča delujejo kot naravni filtri. Rastline v močvirjih in ob rekah nase vežejo strupe, težke kovine in odvečna hranila (npr. fosfate iz kmetijstva), s čimer čistijo podtalnico, ki jo pijemo.
2. Najboljši zbiralniki ogljika (Šotišča)
Čeprav se veliko govori o gozdovih, so mokrišča (še posebej šotišča) še učinkovitejša pri shranjevanju ogljika.
- Šotišča pokrivajo le 3 % kopnega, a shranijo dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu skupaj.
- Če mokrišče izsušimo, se ves ta shranjeni $CO_2$ sprosti v ozračje, kar pospešuje segrevanje.
3. Zaščita pred poplavami in sušo
Mokrišča delujejo kot velika goba:
- Ob poplavah: Vpijejo presežek vode in preprečujejo uničenje mest (kot bi bila naravni zadrževalnik).
- Ob suši: Počasi sproščajo shranjeno vodo v okolico, kar ohranja rodovitnost tal.
Mokrišča v Sloveniji
Slovenija ima tri območja mednarodnega pomena (Ramsarska mesta):
- Sečoveljske soline: Primer morskega mokrišča z izjemno biodiverziteto.
- Škocjanske jame: Podzemno mokrišče, ki je svetovni unikum.
- Cerkniško jezero s koliščem: Največje presihajoče jezero, ki nudi dom številnim pticam.
Povezava z najino debato o energiji
Zanimivo je, da bi vizionarski projekti (kot je tisti, ki sva ga zgradila v Velenju ali Ljubljani) morali nujno vključevati revitalizacijo mokrišč v okolici. Namesto da bi industrija vodo le porabljala, bi jo lahko s procesi čiščenja vračala v naravna mokrišča, ki bi služila kot dodatna varovalka za biodiverziteto.
Zanimivost: Letošnja tema svetovnega dneva mokrišč pogosto poudarja “mokrišča in blaginjo ljudi”, saj brez njihove sposobnosti zadrževanja vode mesta, kot sta Ljubljana ali Velenje, ne bi preživela ekstremnih vremenskih dogodkov.
Alpe Adria Green v letu 2026 izvaja nov nacionalni izobraževalni projekt Varuhi mokrišč: Moj biosferni kotiček, ki je namenjen osnovnošolcem med 12. in 14. letom starosti. Projekt je ustvarjen z namenom približati pomen mokrišč, vode in biotske raznovrstnosti na način, ki mladim omogoča neposredno izkušnjo narave in aktivno ustvarjanje.
ČE MENITE DA NAŠE DELO PRIPOMORE K OHRANITVI NARAVE IN OKOLJA NAS PODPRITE TUDI VI
“ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”
ali Z DONACIJO SAJ SE FINANCIRAMO SAMI, BREZ POMOČI DRŽAVE!
Spletna platforma za okoljsko pravo EU

You must be logged in to post a comment.