Foto: EKO PATRULJA AAG

Alpe Adria Green (AAG) zavrača pojasnilo SŽ – Infrastruktura, ki jo je podal za STA, da naj bi bili v Črnučah skladiščeni stari in močno preperele železniški pragovi, zaradi česar naj bi se vsebnost impregnacijskih snovi v lesu v več desetletjih bistveno zmanjšala, s tem pa tudi njihov potencialni vpliv na okolje.

Takšna trditev brez izvedenih meritev ni dokaz o neškodljivosti materiala.

AAG je 7. avgusta 2026 na območju Okrogarjeve ulice v Črnučah ugotovil približno 500 s kreozotom impregniranih železniških pragov, skladiščenih na prostem in v neposredni bližini stanovanjskih objektov. Pragovi so bili po ugotovitvah EKO PATRULJE AAG od stanovanj oddaljeni približno 15–20 metrov. AAG je zato zahteval inšpekcijski nadzor, ugotovitev izvora in statusa pragov ter preveritev morebitnega vpliva na tla, podzemne vode, zrak in zdravje ljudi.

1. »Preperel« ne pomeni »neškodljiv«

SŽ svojo argumentacijo v veliki meri gradi na predpostavki, da je zaradi starosti in vremenske izpostavljenosti iz pragov izginil večji del impregnacijskih snovi.

AAG opozarja, da gre za dve različni vprašanji.

Dejstvo, da je les vizualno preperel, še ne pomeni, da so iz njega odstranjene oziroma razgrajene vse nevarne snovi.

Kreozot ni navaden zaščitni premaz, temveč kompleksna zmes kemičnih spojin, med katerimi so policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH). Prav zato je pri ravnanju s kreozotom bistveno vprašanje dejanske vsebnosti in možnosti sproščanja nevarnih snovi v okolje.

Če SŽ trdi, da se je vsebnost impregnacijskih snovi »bistveno zmanjšala«, mora biti mogoče to trditev preveriti z meritvami.

AAG zato pričakuje, da SŽ oziroma pristojni organ predložijo rezultate reprezentativnega vzorčenja in laboratorijskih analiz pragov.

Brez tega gre zgolj za domnevo.

2. Starost pragov ne odpravi okoljskega tveganja

Evropska ureditev ravnanja s kreozotom izrecno izhaja iz njegove nevarnosti za zdravje ljudi in okolje.

Komisija v Uredbi (EU) 2022/1950 navaja ugotovljena tveganja za zdravje ljudi zaradi izpostavljenosti kreozotu ter tveganja za okolje. Kreozot je v uredbi opredeljen kot snov PBT/vPvB, zato so predpisani ukrepi za čim večje zmanjšanje izpostavljenosti ljudi in okolja.

To je pomembno tudi za stare železniške pragove.

Če bi bilo mogoče nevarnost kreozotiranega lesa preprosto odpraviti s staranjem in vremensko izpostavljenostjo, takšni zaščitni ukrepi ne bi bili potrebni.

AAG zato meni, da je treba vprašanje obravnavati na podlagi dejanskih analiz in ne na podlagi videza lesa ali njegove starosti.

3. Posebej pomembno je vprašanje skladiščenja

SŽ navaja, da so bili pragovi začasno deponirani na zemljišču v upravljanju SŽ – Infrastruktura in da bodo po končani sanaciji predani izbranemu pooblaščenemu izvajalcu.

AAG pozdravlja napoved, da naj bi bili pragovi na koncu predani ustreznemu izvajalcu.

Vendar pa to ne odgovarja na bistveno vprašanje:

Ali je bilo dosedanje začasno skladiščenje izvedeno na način, ki preprečuje sproščanje kreozota in drugih nevarnih snovi v okolje?

Uredba (EU) 2022/1950 za skladiščenje s kreozotom obdelanega lesa predvideva ukrepe za preprečevanje odtoka v okolje, med drugim neprepustno utrjeno podlago oziroma absorpcijski material ter zaščito pred vremenskimi vplivi oziroma ustrezno pokritje. Predvideva tudi preprečevanje dostopa javnosti.

Zato zgolj navedba, da so bili pragovi »začasno deponirani«, ni odgovor na vprašanje, ali je bila deponija okoljsko ustrezna.

Treba je ugotoviti:

• na kakšni podlagi so bili pragovi skladiščeni;
• ali je bila podlaga neprepustna;
• ali je bilo zagotovljeno preprečevanje izpiranja;
• ali so bili pragovi zaščiteni pred padavinami;
• ali je bilo območje ustrezno zavarovano;
• ali je bil izveden nadzor nad morebitnim onesnaženjem tal;
• ali so bile izvedene analize tal oziroma padavinskega odtoka;
• koliko časa so bili pragovi na lokaciji;
• koliko pragov je bilo tam dejansko skladiščenih.

4. AAG zahteva dokaz, ne zagotovila

SŽ navaja, da se zaveda pomena doslednega varovanja okolja in odgovornega ravnanja s tovrstnimi materiali.

AAG takšne zaveze pozdravlja, vendar opozarja, da pri potencialno nevarnih snoveh niso dovolj zagotovila.

Potrebni so dokazi.

Če SŽ trdi, da je zaradi desetletij vremenske izpostavljenosti potencialni vpliv pragov bistveno zmanjšan, naj to dokaže z neodvisnimi laboratorijskimi analizami.

AAG zato predlaga oziroma zahteva:

1. reprezentativno vzorčenje pragov;

2. analizo PAH, zlasti benzo[a]pirena, ter drugih relevantnih sestavin kreozota;

3. vzorčenje tal pod in v neposredni okolici deponije;

4. po strokovni presoji tudi preveritev podzemne oziroma površinske vode;

5. dokumentiranje načina skladiščenja;

6. ugotovitev količine in mase skladiščenih pragov;

7. ugotovitev njihove pravne klasifikacije;

8. popolno dokumentiranje njihove predaje pooblaščenemu izvajalcu.

5. Največje vprašanje: kam bodo pragovi dejansko odšli?

SŽ navaja, da bodo po zaključku sanacije vse odstranjene pragove predali izbranemu pooblaščenemu izvajalcu, ki jih bo odpeljal v ustrezno obdelavo oziroma uničenje.

AAG bo zato zahteval tudi odgovor na naslednja vprašanja:

• Kdo je izbrani izvajalec?
• Kakšno dovoljenje ima?
• Za katero vrsto odpadka ima dovoljenje?
• Kolikšna količina pragov mu bo predana?
• Kam jih bo odpeljal?
• Kateri postopek obdelave ali odstranitve bo uporabljen?
• Ali bodo pragovi pred obdelavo razžagani ali drobljeni?
• Ali bo pri tem nastajal kontaminiran lesni material ali prah?
• Kje bo tak material obdelan?
• Kako bo preprečeno sproščanje PAH v okolje?
• Ali bo zagotovljena sledljivost od lokacije v Črnučah do končnega postopka predelave ali odstranitve?

Poudarjamo, da »Predaja pooblaščenemu izvajalcu« zato ne more pomeniti konca vprašanja. To je šele začetek sledljivosti.

6. Črnuče niso osamljen primer

AAG meni, da vprašanja starih kreozotiranih železniških pragov ni mogoče obravnavati samo kot lokalno vprašanje približno 500 pragov v Črnučah.

Slovenska železniška infrastruktura se obnavlja že vrsto let.

Pri obnovah prog se odstranjujejo velike količine starih lesenih pragov.

Če za orientacijo uporabimo podatek približno 1.600 pragov na kilometer proge, je mogoče hitro oceniti velikost problema.

Vsakih 10 kilometrov obnovljene proge pomeni približno 16.000 odstranjenih pragov.

Pri 50 kilometrih je to približno 80.000 pragov.

Pri 100 kilometrih pa približno 160.000 pragov.

Zato AAG od upravljavca železniške infrastrukture pričakuje transparenten odgovor:

Koliko starih kreozotiranih pragov je bilo v Sloveniji odstranjenih v okviru obnov železniške infrastrukture, komu so bili predani in kje so danes oziroma kako so bili dokončno obdelani ali odstranjeni?

7. AAG bo zato zahteval popolno sledljivost

AAG ne nasprotuje temu, da se dotrajani železniški pragovi odstranijo.

Nasprotno.

AAG zahteva, da se odstranijo in z njimi ravna na način, ki ne predstavlja nesprejemljivega tveganja za ljudi in okolje.

Problem nastane, ko se nevaren oziroma potencialno nevaren material samo premakne z ene lokacije na drugo.

Premik problema ni njegova rešitev.

Zato AAG ne bo sprejel pojasnila, da bodo pragovi »predani pooblaščenemu izvajalcu«, brez podatkov o tem, kdo je ta izvajalec, kakšno dovoljenje ima, kam bodo pragovi odpeljani in kako bo zagotovljeno njihovo končno zakonito ravnanje.

8. Posebno vprašanje je tudi sodna praksa

AAG opozarja tudi na sodno prakso Upravnega sodišča Republike Slovenije, ki jo je že izpostavil v svoji prijavi in jo bo pri nadaljnjem pravnem preverjanju primera ponovno analiziral.

Za AAG je bistveno, da se pri odločanju o ravnanju s takšnim materialom ne izhaja iz formalnega poimenovanja »stari prag«, temveč iz njegove dejanske sestave, nevarnih lastnosti, načina skladiščenja in potencialnega vpliva na okolje.

9. Naše stališče je zato jasno

AAG ne trdi, da je mogoče brez laboratorijskih analiz že danes dokazati, da vsak posamezni stari prag predstavlja nevarnost za zdravje ljudi.

Trdimo pa nekaj drugega:

SŽ prav tako ne more brez laboratorijskih analiz dokazati, da stari in preperele železniški pragovi niso več okoljsko problematični.

Prav zato je treba izvesti ustrezne meritve.

Pri materialu, ki vsebuje ali je vseboval kreozot in PAH, mora biti načelo previdnosti pomembnejše od predpostavke, da je nevarnost zaradi starosti avtomatično izginila.

AAG zato vztraja pri zahtevi po inšpekcijskem nadzoru, ustreznem vzorčenju in analizah ter popolni sledljivosti vseh odstranjenih pragov.

Ne zahtevamo nič drugega kot dokazljivo, transparentno in z veljavnimi predpisi skladno ravnanje z materialom, ki lahko vsebuje nevarne snovi.

Povezave:

• V Črnučah približno 500 s kreozotom impregniranih železniških pragov v neposredni bližini stanovanj

• EKO PATRULJA AAG ODKRILA ODLAGALIŠČE NEVARNIH ODPADKOV NA JESENICAH
• STA- Alpe Adria Green opozarja na domnevno nevarne železniške pragove, v Slovenski železnicah napovedujejo odstranitev
  

ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.

Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!