Alpe Adria Green je v postopku priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo vložil 24.09.2026 na Ministrstvo za okolje in prostor končne pripombe in predloge. AAG podpira razvoj železniškega prometa, vendar zahteva, da se odločitev o trasi sprejme šele na podlagi popolnih strokovnih podlag, celovite primerjave variant ter preverljivih ocen vplivov na vode, naravo, zdravje ljudi in kakovost življenja.

Ministrstvo za okolje in prostor je predlog DPN z okoljskim poročilom ponovno javno objavilo 10. avgusta 2026. Javna objava je trajala do 25. septembra 2026, gradivo pa je bilo namenjeno tudi predstavitvi spremenjenih rešitev, pripravljenih na podlagi pripomb iz javne razgrnitve leta 2024 in mnenj nosilcev urejanja prostora. (Portal GOV.SI)

AAG podpira železnico, vendar zahteva odgovorno prostorsko rešitev

Razvoj železniškega prometa je pomemben del trajnostne mobilnosti. Vendar pa po stališču AAG podpora železnici ne more pomeniti podpore katerikoli trasi ali prostorski rešitvi.

Državni prostorski načrt mora biti sprejet na podlagi:

• popolnih, aktualnih in preverljivih strokovnih podlag,
• celovite primerjave vseh izvedljivih variant,
• sorazmerne presoje vplivov na okolje in zdravje ljudi,
• realnega prikaza prihodnjih prometnih obremenitev,
• učinkovitega sodelovanja javnosti.

AAG v predlogu DPN prepoznava več odprtih vprašanj, med drugim glede vodnih virov in vodovarstvenih območij, zdravja prebivalstva, hrupa in vibracij, kmetijskih zemljišč, gozdov, tovornega prometa, varnosti, tovorne postaje v Naklem, variantnih rešitev in kumulativnih vplivov drugih načrtovanih posegov.

Ključno vprašanje: ali so bile res primerjane vse možnosti?

AAG zahteva javno in strokovno preverljivo primerjavo različnih prometnih rešitev.

Poleg predlagane nadgradnje obstoječe trase Ljubljana–Medvode–Škofja Loka–Kranj/Naklo je treba ponovno preveriti tudi možnost, da bi obstoječa proga v večji meri služila primestnemu in lokalnemu potniškemu prometu, daljinski potniški in tovorni promet pa bi se usmeril po novi hitri povezavi ob avtocestnem koridorju Ljubljana–Šentvid–Letališče–Kranj–Naklo.

Primerjava mora vključevati ne le investicijske stroške, temveč tudi stroške gradnje, vzdrževanja, energije in voznih sredstev ter vplive na stanovanjska območja, kmetijska zemljišča, gozdove, vode, naravo, hrup, vibracije, kakovost zraka, zdravje ljudi in podnebno odpornost.

Po mnenju AAG zgolj navedba, da določena varianta ni bila izbrana, ni dovolj. Za vsako obravnavano možnost mora biti jasno obrazloženo, zakaj je izvedljiva oziroma zakaj ni.

Varovanje pitne vode mora biti prednostna naloga

Posebno pomembno vprašanje predstavlja varovanje podzemnih voda in vodnih virov.

AAG zahteva, da je za vsak posamezni odsek trase jasno prikazano, ali posega na vodovarstveno območje oziroma njegovo vplivno območje, kakšne so hidrogeološke značilnosti prostora, kakšna je ranljivost vodonosnika in kakšna tveganja lahko predstavljajo izkopi, nasipi, temeljenje, odvodnjavanje ter druge ureditve.

Posebno občutljivo je območje Svetja

AAG opozarja na povezavo med načrtovano železniško infrastrukturo, vodovarstvenim območjem, vodonosnikom ter obstoječimi in načrtovanimi vodnimi viri na območju Svetja.

Posebej zahteva strokovno obravnavo globokega pokritega vkopa in njegovih možnih vplivov na podzemno vodo.

Pred izvedbo takšnega posega je po stališču AAG treba preveriti vplive na:

• količino in kakovost podzemne vode,
• smer in režim toka podzemne vode,
• morebitno črpanje vode med gradnjo,
• vodne vire,
• tveganja zaradi izlitij goriv in olj,
• nevarne snovi,
• požare in nesreče,
• prevoz nevarnega blaga,
• izkope, deponije in začasna skladišča materiala.

Pitna voda je strateški vir in morebitnih tveganj zanjo ni mogoče prestavljati v kasnejše faze projektiranja.

Hrup, vibracije in zdravje ljudi

Nadgradnja proge pomeni tudi spremembe prometnih obremenitev. Zato AAG zahteva, da se presoja hrupa opira na realen prometni model.

Javno morajo biti prikazani predvsem:

• število potniških vlakov podnevi in ponoči,
• število tovornih vlakov podnevi in ponoči,
• predvidene hitrosti,
• vrste in dolžine vlakov,
• uporabljeni model izračuna hrupa,
• sedanje in prihodnje obremenitve,
• število prizadetih objektov in prebivalcev,
• vplivi vibracij na neposredno prizadete objekte.

AAG poudarja, da protihrupni in drugi zaščitni ukrepi ne smejo ostati zgolj možnost za kasnejše projektiranje. Kjer so potrebni, morajo biti zavezujoči, časovno določeni in preverljivi že na ravni DPN.

Kaj bo pomenila povečana količina tovornega prometa?

Pri načrtovanju dvotirne železniške infrastrukture je treba jasno odgovoriti tudi na vprašanje prihodnje funkcije proge.

AAG zahteva transparenten prikaz:

• predvidenega števila vlakov,
• deleža tovornega prometa,
• dolžin vlakov,
• nočnega tovornega prometa,
• predvidenega prevoza nevarnega blaga,
• varnostnih tveganj za prebivalstvo.

Posebna pozornost je potrebna pri tovorni postaji v Naklem, za katero AAG zahteva samostojno in javno preverljivo presojo vplivov na prebivalstvo, hrup, kakovost zraka, cestni promet, kmetijska zemljišča, vode, tla, biotsko raznovrstnost, nočni promet, svetlobno onesnaževanje in varnost.

Kmetijska zemljišča, gozdovi in narava niso prazni prostor

AAG opozarja tudi na posledice poseganja železniške infrastrukture v prostor.

Za vsak pomembnejši poseg mora biti jasno določeno, katero območje je prizadeto, kakšen je vpliv, kateri omilitveni ukrep je predviden, kdo ga mora izvesti, v kakšnem roku in kako bo preverjena njegova učinkovitost.

Posebej je treba zmanjšati trajno izgubo kmetijskih zemljišč, preprečevati fragmentacijo kmetijskih površin ter zagotoviti dostop do zemljišč in poljskih poti.

Na območju Sorškega polja pa je treba poleg neposredne odstranitve gozdnih površin presoditi tudi dolgoročno fragmentacijo gozdnega prostora in vplive na krajino, biotsko raznovrstnost ter mikroklimatske in zaščitne funkcije gozda.

AAG predlaga drugačno prometno funkcijo obstoječe trase

Eden pomembnejših predlogov AAG je, da se obstoječa železniška povezava Ljubljana–Medvode–Škofja Loka–Kranj/Naklo obravnava predvsem kot primestna železnica za potrebe lokalnega prebivalstva.

To pomeni ohranitev obstoječih postaj, preveritev novih postajališč ter zagotavljanje pogostega in dostopnega javnega potniškega prometa.

Za daljinski in mednarodni potniški ter tovorni promet pa AAG predlaga ponovno preveritev novega tira ob avtocestnem koridorju Ljubljana–Naklo z navezavo na Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, pri čemer je treba posebej preveriti možnosti izogiba vodovarstvenim območjem I. in II. reda.

Tudi država v ločenem postopku načrtuje novo železniško povezavo z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana. V uradnem gradivu je navedeno, da naj bi nova povezava predstavljala novo železniško povezavo v omrežju in prispevala k povezovanju gorenjske in kamniške proge z letališčem. (Portal GOV.SI)

Zato AAG meni, da je treba oba procesa prometno in okoljsko obravnavati usklajeno, kadar tvorita funkcionalno celoto.

Javnost mora dobiti konkretne odgovore

AAG zahteva, da se ministrstvo oziroma investitor do bistvenih pripomb javnosti opredeli konkretno, obrazloženo in preverljivo.

Pri vsaki pomembni pripombi mora biti jasno navedeno:

• ali je bila upoštevana,
• ali je bila delno upoštevana,
• ali je bila zavrnjena,
• in v primeru zavrnitve – iz katerih strokovnih in pravnih razlogov.

Splošni odgovori, ki bistvena vprašanja prelagajo na prihodnje projektiranje, po stališču AAG niso zadostni tam, kjer je treba vprašanje razrešiti že na ravni državnega prostorskega načrta.

AAG: Železnico da, vendar strokovno, varno in okoljsko odgovorno

AAG ponovno poudarja, da ne nasprotuje modernizaciji železniške povezave Ljubljana–Škofja Loka–Kranj. Nasprotno – razvoj železniškega prometa je pomemben. Vprašanje pa je, kakšna prostorska in prometna rešitev bo dolgoročno najbolj odgovorna do ljudi, vodnih virov, narave in prostora.

Pred sprejetjem DPN mora biti po stališču AAG nedvoumno dokazano, da:

1. so bile primerjane vse relevantne izvedljive variante;
2. so bili vplivi na zdravje ljudi in kakovost življenja vključeni v odločanje;
3. so bila tveganja za vodne vire in vodovarstvena območja celovito obravnavana;
4. so prometne obremenitve realno prikazane;
5. so zaščitni ukrepi določeni že na ravni prostorskega načrta;
6. so kumulativni vplivi drugih infrastrukturnih posegov ustrezno upoštevani;
7. je javnost dobila konkretne in preverljive odgovore na bistvene pripombe.

AAG zato zahteva, da se predlog DPN do odprave navedenih strokovnih in postopkovnih pomanjkljivosti ne sprejme ter da se postopek nadaljuje šele po dopolnitvi strokovnih podlag, ponovni preveritvi variant in učinkovitem sodelovanju javnosti.

Za prihodnost naših otrok

Železnica je lahko pomemben del rešitve prometnih in okoljskih izzivov. Toda trajnostna infrastruktura ni samo nova proga. Je infrastruktura, ki je umeščena premišljeno, varno in dolgoročno – tako da izboljšuje javni promet, hkrati pa ne ogroža pitne vode, zdravja ljudi, narave in kakovosti življenja.

AAG zato zagovarja razvoj železnice, vendar zahteva strokovno utemeljeno, transparentno in okoljsko odgovorno rešitev.

Alpe Adria Green – AAG
Za prihodnost naših otrok.

ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.

Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Alpe Adria Green

TRR: SI56 3300 0000 6508 788

Namen: Donacija za delovanje AAG

Sklic: lahko pustiš prazno ali 00

Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!