IZ AAG SMO 10.11.2026 poslali Vladi RS, Državnemu Zboru RS, Varuhinji človekovih pravic ter javnosti odpto pismo, ki ga v celoti objavljamo:
Hitrejša gradnja infrastrukture ne sme pomeniti omejevanja pravice javnosti do varstva okolja in varstva človekovih pravic
Odziv na napoved ministra Jerneja Vrtovca o spremembah zakonodaje za omejitev blokad večjih infrastrukturnih projektov
Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je 3. novembra 2026 med obiskom v Novem mestu napovedal spremembe zakonodaje, s katerimi naj bi omejili možnosti pritožb stranskih udeležencev v postopkih načrtovanja večjih infrastrukturnih projektov. Po njegovih besedah naj bi spremembe med drugim natančneje določile, kdo lahko izpodbija posamezen projekt, opredelile javni interes in omogočile, da pritožbe ne bi zadržale postopka izdaje gradbenega dovoljenja. Omenil je tudi možnost določitve rokov, v katerih bi morala sodišča odločati o tovrstnih zadevah.
V Alpe Adria Green (AAG) razumemo, da so učinkoviti in pravočasno izvedeni infrastrukturni projekti pomembni za razvoj države, gospodarstva in kakovost življenja prebivalcev. Podpiramo posodabljanje železniškega omrežja, izboljšanje prometnih povezav in gradnjo infrastrukture, ki je potrebna za trajnostni razvoj Slovenije.
AAG nasprotuje pristopu, po katerem bi se zamude pri velikih projektih reševale predvsem z omejevanjem pravic javnosti, civilnih iniciativ, okoljskih organizacij in posameznikov, ki opozarjajo na morebitne nepravilnosti ali škodljive vplive na okolje.
Hitrejši postopki ne smejo pomeniti manj demokracije, manj pravnega varstva in manj nadzora nad posegi v prostor.
Javni interes ni samo interes investitorja
AAG izraža pomisleke glede ministrovega stališča, da lahko majhna civilna iniciativa zaradi lastnega interesa blokira strateški interes države in gospodarstva.
Število članov civilne iniciative ne določa vrednosti njenih argumentov. Tudi en sam prebivalec, lastnik zemljišča, kmet, strokovnjak ali okoljska organizacija lahko opozori na napako v projektu, ki ima posledice za širšo skupnost. Pomembno je, ali so opozorila utemeljena, ali temeljijo na preverljivih podatkih in ali jih pristojni organi vsebinsko obravnavajo.
Javnega interesa ni mogoče enačiti zgolj z interesom investitorja, izvajalca del ali politično določenim rokom za dokončanje projekta.
Javni interes vključuje tudi:
varovanje virov pitne vode;
varstvo zdravja ljudi in kakovosti bivanja;
ohranjanje kmetijskih zemljišč in možnosti za pridelavo hrane;
varstvo narave, biotske raznovrstnosti in krajine;
preprečevanje onesnaževanja tal, voda in zraka;
gospodarno porabo javnih sredstev;
dolgoročno okoljsko in gospodarsko vzdržnost projektov.
Če infrastrukturni projekt ogroža katerega od teh interesov, mora država zagotoviti, da se tveganja preverijo in da se proučijo tudi druge izvedljive rešitve.
Civilne iniciative niso nasprotniki razvoja
AAG ne zagovarja pravice do neomejenega zavlačevanja postopkov. Prav tako ne trdimo, da je vsaka pritožba že sama po sebi utemeljena. Zagovarjamo pa pravico javnosti, da opozori na pomanjkljivosti, zahteva preverjanje strokovnih podlag in uporabi pravna sredstva, kadar za to obstajajo zakonski pogoji.
Civilne iniciative in okoljske organizacije pogosto opravljajo pomembno nadzorno funkcijo. Opozarjajo na pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji, neustrezne okoljske presoje, nezadostno primerjavo variant, vplive na vodne vire in kmetijska zemljišča ter na posledice, ki jih lahko občutijo lokalni prebivalci.
Če so njihovi argumenti neutemeljeni, jih morajo pristojni organi zavrniti z jasnimi in strokovno obrazloženimi odgovori. Če pa so utemeljeni, jih morajo upoštevati.
Izključitev javnosti iz postopka ne odpravi morebitnih napak v projektu. Lahko pa oteži njihovo pravočasno odkrivanje in odpravljanje ter poveča stroške in zahtevnost poznejših rešitev.
Najprej kakovostni projekti, šele nato krajši postopki
AAG opozarja, da dolgotrajnost postopkov ni nujno posledica pritožb javnosti. Povzročajo jo lahko tudi nepopolna dokumentacija, pomanjkljive okoljske podlage, nezadostno proučene alternative, neusklajenost pristojnih organov in slabo obrazložene odločitve.
Država bi morala zato najprej preveriti, ali so projekti pripravljeni strokovno, celovito in pregledno.
Pri večjih infrastrukturnih posegih mora biti javnosti omogočen dostop do:
primerjave vseh izvedljivih variant in razlogov za izbiro predlagane rešitve;
aktualnih in preverljivih okoljskih, hidroloških in drugih strokovnih podlag;
podatkov o vplivih na pitno vodo, tla, kmetijska zemljišča, naravo in zdravje ljudi;
ocene neposrednih, posrednih in kumulativnih vplivov;
podatkov o stroških, tveganjih in dolgoročnih posledicah projekta;
obrazložitev, kako so bile obravnavane pripombe javnosti in neodvisnih strokovnjakov.
Kakovostno pripravljen projekt, pri katerem so vprašanja rešena že v zgodnjih fazah načrtovanja, ima praviloma manj razlogov za poznejše spore. Zato je bolj smiselno izboljšati kakovost priprave projektov in učinkovitost državne uprave, kot pa omejevati možnosti za opozarjanje na njihove pomanjkljivosti.
Aarhuška konvencija zagotavlja pravico do sodelovanja in pravnega varstva
Republika Slovenija je pogodbenica Aarhuške konvencije, ki zagotavlja tri temeljne pravice: dostop do okoljskih informacij, sodelovanje javnosti pri okoljskem odločanju in dostop do pravnega varstva.
Šesti člen konvencije ureja sodelovanje javnosti pri odločanju o določenih dejavnostih, sedmi člen sodelovanje pri pripravi načrtov in programov, ki se nanašajo na okolje, deveti člen pa dostop do pravnega varstva.
To ne pomeni, da ima javnost pravico veta na vsak infrastrukturni projekt. Pomeni pa, da mora biti javnosti v postopkih, za katere veljajo določbe konvencije, omogočeno pravočasno in učinkovito sodelovanje ter dostop do pravnih sredstev pod pogoji, ki jih določajo konvencija in veljavna zakonodaja.
Samo pospeševanje postopkov še ne pomeni kršitve Aarhuške konvencije. Vendar bi bilo treba vsako konkretno zakonsko spremembo presoditi glede na njeno vsebino in učinke. Če bi spremembe neupravičeno omejile sodelovanje javnosti ali dostop do pravnega varstva, bi se lahko pojavilo vprašanje skladnosti z mednarodnimi obveznostmi Slovenije in pravom Evropske unije.
Ob tem opozarjamo tudi na Ustavo Republike Slovenije, zlasti na:
· 2. člen, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država;
· 14. člen, ki zagotavlja enakost pred zakonom;
· 22. člen, ki zagotavlja enako varstvo pravic;
· 23. člen, ki zagotavlja pravico do sodnega varstva;
· 71. člen, ki določa posebno varstvo kmetijskih zemljišč;
· 72. člen, ki zagotavlja pravico do zdravega življenjskega okolja.
Pri pripravi zakonodajnih sprememb je treba vse te pravice in načela obravnavati celovito.
Primeri infrastrukturnih projektov, pri katerih so opozorila javnosti pomembna
Alpe Adria Green že več let opozarja na vprašanja, ki se pojavljajo pri načrtovanju in izvedbi velikih infrastrukturnih projektov. Ti primeri kažejo, zakaj mora biti javnosti omogočeno, da sodeluje in opozarja na morebitne pomanjkljivosti.
Kanal C0
AAG opozarja na tveganja za vodni vir in na potrebo po strokovni, neodvisni in celoviti presoji vplivov na pitno vodo. Varovanje vodnih virov mora biti prednostna naloga države. Opozoril glede varnosti vodnih virov ni mogoče zavrniti zgolj s sklicevanjem na strateški pomen projekta.
Drugi tir Divača–Koper
AAG opozarja na vprašanja stroškov, okoljskih vplivov, ravnanja z izkopanim materialom in nadzora nad izvedbo del. Posebno pozornost zahtevajo tudi vprašanja, povezana z območji Bekovec, Rižana in kamnolomom Griža. Pri teh vprašanjih je treba jasno ločiti med opozorili in navedbami AAG oziroma civilnih iniciativ ter uradno potrjenimi ugotovitvami pristojnih organov. Vsa morebitna onesnaženja in nepravilnosti morajo biti preverjena na podlagi neodvisnih analiz in uradnih dokumentov.
Železniška proga Ljubljana–Kranj/Naklo
Pri nadgradnji železniške proge je treba javno predstaviti obseg trajno in začasno prizadetih kmetijskih zemljišč, njihovo boniteto, vplive na kmetijska gospodarstva, dostop do parcel in razdrobljenost posesti. AAG zahteva primerjavo izvedljivih variant in strokovno utemeljitev izbire trase. Kmetijska zemljišča niso neomejen prostor, ki je samoumevno na voljo za nove infrastrukturne posege, temveč so najpomembnejši člen pri samooskrbi Slovenije z hrano.
Cesta Slovenj Gradec–Dravograd
AAG je v ločenem sodnem postopku, povezanem z državnim prostorskim načrtom za cesto Slovenj Gradec–Dravograd, izpostavil vprašanja ustreznosti primerjave alternativ, aktualnosti in preverljivosti okoljskih podlag, vplivov na kmetijska gospodarstva in kumulativnih vplivov. Gre za stališča in očitke AAG v tem postopku, ne za ugotovitve sodišča.
Tretja razvojna os
Pri načrtovanju tretje razvojne osi je treba posebno pozornost nameniti primerjavi variant, vplivom na lokalno prebivalstvo in posegom v kakovostna kmetijska zemljišča. AAG opozarja tudi na potrebo po strokovni primerjavi možnosti povezave prek Arje vasi z drugimi predlaganimi rešitvami na odseku Velenje–Šentrupert.
V vseh navedenih primerih mora biti odločitev države rezultat strokovne presoje, ne pa zgolj politične ali investicijske prioritete.
Strokovna neodvisnost institucij je nujna
AAG opozarja tudi na pomen strokovne neodvisnosti mnenjedajalcev, inšpekcijskih služb in Agencije Republike Slovenije za okolje.
Odločitve teh institucij morajo temeljiti na strokovnih merilih, preverljivih podatkih in veljavni zakonodaji. Njihovo delo ne sme biti podvrženo političnim pritiskom ali interesom posameznih investitorjev.
Če javnost dvomi o pravilnosti neke presoje, mora obstajati možnost, da se strokovne podlage preverijo in da pristojni organi na očitke odgovorijo. Zaupanje v državne institucije se ne gradi z omejevanjem nadzora, temveč z neodvisnim, preglednim in odgovornim delovanjem.
Kaj zahteva Alpe Adria Green?
AAG od Vlade Republike Slovenije in pristojnih ministrstev zahteva:
Javno predstavitev konkretnih zakonskih predlogov in pojasnilo, katere postopke, udeležence in pravice naj bi spremembe zadevale.
Pravno presojo skladnosti predlaganih sprememb z Ustavo Republike Slovenije, Aarhuško konvencijo in pravom Evropske unije.
Ohranitev učinkovitega sodelovanja javnosti v vseh postopkih, v katerih ga zagotavljajo ustava, zakonodaja in mednarodne obveznosti Slovenije.
Ohranitev učinkovitega dostopa do pravnega varstva, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za dvom o zakonitosti odločitev ali ustreznosti okoljskih presoj.
Uvedbo razumnih rokov za odločanje pristojnih organov, ob hkratnem zagotavljanju zadostnih kadrovskih in strokovnih zmogljivosti ter spoštovanju neodvisnosti sodišč.
Zagotavljanje strokovne neodvisnosti okoljskih institucij, mnenjedajalcev in inšpekcijskih služb.
Pregledno primerjavo vseh izvedljivih projektnih variant, preden se sprejme odločitev o večjih posegih v prostor.
Vsebinsko obravnavo pripomb javnosti, pri čemer morajo biti zavrnitve strokovno in pravno obrazložene.
Upoštevanje varstva kmetijskih zemljišč, vodnih virov in narave kot sestavnega dela javnega interesa pri načrtovanju infrastrukture.
Devet zahtev daje zaključnemu pozivu AAG konkretno vsebino. Javna predstavitev zakonskih predlogov in pravna presoja njihove skladnosti podpirata pregledno in zakonito pripravo sprememb. Ohranitev sodelovanja javnosti in dostopa do pravnega varstva zagotavlja možnosti za dialog in preverjanje zakonitosti odločitev. Razumni roki, zadostne kadrovske in strokovne zmogljivosti ter neodvisnost institucij povezujejo učinkovitost postopkov s kakovostjo odločanja.
Primerjava izvedljivih variant in vsebinska obravnava pripomb usmerjata odločanje v preverjanje in izboljšanje projektnih rešitev, varstvo kmetijskih zemljišč za samooskrbo z hrano, vodnih virov in narave pa določa okoljske sestavine javnega interesa. Zahteve tako podpirajo osrednje sklepno sporočilo: učinkovitejši postopki in demokratični nadzor morajo biti dopolnjujoča se cilja, ne izključujoči se možnosti.
Razvoj da, vendar ne na račun ljudi in okolja
Za AAG je ključno, da je infrastrukturni razvoj zakonit, strokovno utemeljen in dolgoročno vzdržen.
Zahteva po preverjanju projektnih rešitev ni nasprotovanje razvoju. Možnost preverjanja zakonitosti in strokovne utemeljenosti državnih odločitev mora ostati zagotovljena tudi ob pospeševanju gradnje.
Javni nadzor je pomemben del preverjanja kakovosti infrastrukturnih projektov. Pomaga lahko odkriti napake, izboljšati projektne rešitve ter preprečiti okoljsko škodo in nepotrebne stroške za davkoplačevalce.
Pregledna priprava zakonodaje in dialog
Alpe Adria Green zato poziva Vlado Republike Slovenije, naj morebitne spremembe zakonodaje pripravi pregledno in v dialogu s stroko, lokalnimi skupnostmi, civilnimi iniciativami in okoljskimi organizacijami.
Javni nadzor omogoča opozarjanje na pomanjkljivosti, vsebinski dialog z lokalnimi skupnostmi in drugimi udeleženci pa njihovo obravnavo in iskanje boljših rešitev. Cilj mora biti učinkovitejša država, ne šibkejša javnost.
Učinkovitejši postopki in demokratični nadzor morajo biti dopolnjujoča se cilja, ne izključujoči se možnosti.
Alpe Adria Green – mednarodno društvo za varstvo okolja in narave
Viri in podlaga za članek
Siol / STA: Minister Vrtovec napovedal spremembe zakonodaje.
GOV.SI: Napoved zakonodajnih sprememb za pospešitev infrastrukturnih projektov.
Ustava Republike Slovenije – Uradni list.
ALPE ADRIA GREEN že več let vztraja pri varovanju okolja in narave kljub minimalnim finančnim sredstvom in brez ustrezne podpore države. Veliki projekti in okoljske aktivnosti, ki jih izvajamo v javnem interesu, društvo finančno močno obremenjujejo.
Če menite, da naše delo prispeva k zaščiti narave, okolja in zdravja ljudi, nas lahko podprete z donacijo.
Podatki za nakazilo
Prejemnik: Alpe Adria Green
TRR: SI56 3300 0000 6508 788
Namen: Donacija za delovanje AAG
Sklic: lahko pustiš prazno ali 00
Ali pa nam namenite 1% dohodnine “ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK”. Nič vas ne stane!
You must be logged in to post a comment.