c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Pripombe na novi zakon o Triglavskem Narodnem Parku, ki smo jih posredovali na Ministrstvo za okolje in prostor


back[1] 

Sklep Alpe Adria Green v Sloveniji in Gorenjskega Ekološkega Centra, ki združuje ekološke nevladne organizacije na Gorenjskem o predlaganem zakonu o TNP

Gorenjsko Ekološko Združenje se že od 2000 leta zavzema, da bi bil sprejet novi zakon o TNP, zato smo sklicali več posvetov, kakšen zakon potrebuje TNP, da bi ustrezal mednarodnim kriterijem o narodnih parkih. Na zadnjem posvetu, ki smo ga organizirali v letu 2004 je koalicija nevladnih organizacij sprejela spomenico z zahtevami na podlagi strokovnega posveta v Ljubjlani iz leta 2003.

Predlagani zakon preveč odstopa od spodnjih zahtev iz spomenice, zato ga v celoti zavračamo

Zahteve:

Na območju Triglavskega narodnega parka naj se uveljavijo cilji in nameni narodnega parka, ki bodo zagotavljali trajno in učinkovito zavarovanje, predvsem pa naj se:

Zavaruje in ohrani gorska divjina z vsemi dolinami in planotami ter njihove krajinske značilnosti z vsemi pojavnimi oblikami, kot so naravni gozdovi, travniki in pašniki, barja, zakrasele visokogorske planote, različni kraški pojavi (brezna, škraplje, jame, kotliči);

Ohrani in neguje kulturna krajina in kulturni spomeniki in bogata kulturna dediščina od arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, naselbinske, etnološke in tehniške do spomenikov oblikovane narave;

Zavaruje in ohrani življenjski prostor za več tisoč rastlinskih in živalskih vrst, od katerih so mnoge endemične, redke ali ogrožene;

Prepreči onesnaževanja okolja, povzročanje hrupa; onesnaževanje površin, vključno vode, zraka;

Zavaruje zbirno območje pitne vode vseslovenskega pomena (Slovenija dobiva iz tega območja 20% pitne vode) z vsemi rekami in ledeniškimi jezeri ter vodnimi pojavi, kot so slikoviti slapovi, tesni in korita;

Uredi prometne režime za motorni promet v zraku in na tleh ter v največji možni meri omeji oziroma zmanjša tak promet v robnem območju ter izloči iz osrednjega območja narodnega parka z izjemo nekaj vitalnih cest (n.pr.Vršič);

Prebivalstvu v narodnem parku zagotovi uravnotežene življenjske in delovne pogoje, posebej še pri dejavnostih obrti in turizma ter primerne pogoje za kmetijstvo, gozdarstvo in prometne potrebe, vse pa v skladu s cilji in nameni narodnega parka ter uvede poseben sistem spodbud in sofinanciranja projektov in investicij na območju narodnega parka;

Zagotovi ustrezne programe razvoja v vplivnem območju narodnega parka in za projekte in investicije lokalne skupnosti na območju narodnega parka v državnem proračunu zagotovi dodatna sredstva za sofinanciranje ne glede na določbe predpisov, ki urejajo financiranje občin, v višini 80 % predračunske vrednosti projekta ali investicije;

Uredi tak sistem urejanja prostora, ki bo v celoti sledil ciljem in namenom narodnega parka in uveljavi načelo nezazidljivosti zavarovanega naravnega območja, kmetijskih in gozdnih površin ter racionalno rabo prostora na zazidljivih območjih le v robnem območju narodnega parka in sicer za potrebe lokalnega prebivalstva in za potrebe upravljanja narodnega parka;

Prepove vsako gospodarsko izrabo naravnih virov v osrednjem območju parka, v robnem območju pa omogoči gospodarske dejavnosti lastnikom in uporabnikom zemljišč, ki niso prebivalci narodnega parka, če to ni v nasprotju s cilji in nameni narodnega parka;

Prepove vsako dejavnost, ki bi bila v nasprotju s cilji in nameni parka predvsem pa ekstremne športe, masovne prireditve, itd. ter prepreči neurejeno (divjo) pašo;

Zagotovi, da se vsa zemljišča v državni lasti na območju narodnega parka prenesejo v upravljanje upravljavcu narodnega parka, na njih pa preneha z vsemi gospodarskimi dejavnostmi (prehodno obdobje) predvsem pa ukine komercialni lov in ribolov na celotnem območju narodnega parka;

Uvede sistem nadomestil in odškodnin, omogoči odkup zemljišč ter uveljavi predkupna pravica države na vseh zemljiščih na območju narodnega parka;

Usmerja gorništvo v narodnem parku, ki naj postane več kot le šport in rekreacija, saj je narodni park učilnica kjer se spoznavamo z zakonitostmi narave, vse to pa naj postane pomemben element načina življenja Slovencev;.

Uredi in vzdržuje ustrezen sistem objektov in naprav namenjenih za oddih in rekreacijo obiskovalcem parka iz območij izven narodnega parka (domačih in tujih) ter organizira vodenje obiskovanja s posebnim poudarkom na spoznavanju, doživljanju ter telesni in duhovni obogatitvi obiskovalcev narodnega parka;

Zagotovi učinkovito upravljanje in ustvari pogoje za kadrovsko, strokovno, organizacijsko uspešno javno službo s primernim financiranjem nalog upravljavca;

Takoj pripravi in sprejme načrt upravljanja za dobo najmanj 10 let in na tej podlagi pripravi letne plane upravljanja;

Uveljavi sodobne načine sodelovanja civilne družbe in prebivalcev v narodnem parku pri upravljanju narodnega parka;

Zagotovi učinkovit nadzor nad izvajanjem zakona in načrta upravljanja ter natančno opredeli načine medsebojnega usklajevanja in odgovornost posameznih upravnih organov in inšpekcijskih služb po tem zakonu (okolje, prostor, kmetijstvo in gozdarstvo, lov, ribolov, vode, promet, obramba, zdravje, turizem in gostinstvo, itd.)

Zagotovi ustrezna finančna sredstva za izvajanje nalog varstva in razvoja, vključno za nadomestila, odškodnine, spodbude, sofinanciranje, odkup, zakup, najem in drugo.

Zagotovi izvajanje nalog, ki jih nalagajo druge mednarodne razglasitve – Biosferni rezervat – UNESCO MAB, Evropska diploma, in projekt PAN Parks.

Predsednik AAG:

Vojko Bernard


V ALPE ADRIA GREEN pa tudi podpiramo, kot člani koalicije za ohranitev TNP, tudi pripombe koalicije, ki so bile posredovane na Ministrstvo za okolje in prostor:   

Sklep Koalicije NVO za Triglavski narodni park o predlaganem zakonu o TNP

Podpisani se zavedamo, da je po tridesetih letih nujno potreben nov Zakon o Triglavskem narodnem

parku (TNP), zato podpiramo prizadevanja, da se stvari uredijo. V TNP se spajajo najvišji, najlepši

in najbolj ohranjeni predeli visokogorja v Sloveniji ter neprecenljiva simbolna vrednost,

zgodovinska pričevalnost, kulturna identiteta in narodni ponos. TNP sodi tudi med najstarejše

narodne parke v Evropi in odslikava naprednost ter narodno buditeljstvo slovenskih

naravovarstvenih pionirjev.

Ob študiju objavljenega predloga besedila na spletni strani MOP se nam zaradi tako izjemne in

modro ohranjene dediščine naših prednikov zdi še toliko bolj nerazumno, da novi predlog Zakona o

TNP zmanjšuje standarde varstva narave v Sloveniji.

Predlagani zakon uveljavlja novo prostorsko delitev parka na tri varstvena območja in v svoji

nejasni ter izjem polni opredelitvi varstvenih režimov znižuje naravovarstvene standarde, še posebej

v osrednjem območju parka (oziroma drugem varstvenem območju). V besedilu pogrešamo jasne in

strokovne naravovarstvene kriterije, ki so botrovali razmejitvi prvega in drugega varstvenega

območja parka. Ne vidimo pravega razloga za poseben (ekskluziven) varstveni režim na območju

Bohinjskega jezera. Nedopustno je tudi, da predlagani zakon omogoča krčenje osrednjega območja

parka – dopušča se namreč prehajanje delov parka iz drugega v tretji (najnižji) varstveni režim. Iz

predloga zakona tudi ni razvidno, kakšna je dejanska strategija (časovna, prostorska, vsebinska)

doseganja IUCN kategorije II: Narodni park, ki jo pripravljavci zakona želijo doseči.

Po priporočilih IUCN za kategorijo II v osrednjem območju ne sme biti rabe naravnih virov, ki so v

nasprotju s cilji zavarovanja. Sprašujemo se, ali je lov in ribolov res cilj zavarovanja parka.

Pogrešamo tudi natančno strategijo reševanja problematike črnih gradenj na območju parka. V

predlaganem zakonu tudi ni govora o zavarovanju naravovarstveno pomembnih naravnih vrednot,

kot so npr. slap Savica, Malo polje, Bohinjsko jezero in drevesne vrednote državnega pomena. V

njem niso niti omenjene kulturne vrednote v parku od npr. Javorce, Ruske kapelice do na žalost

propadajočih spomenikov kmečke arhitekture in izginjajočih tradicionalnih znanj prebivalcev parka.

Člani Koalicije že šesto leto zapored potrpežljivo, a odločno izkazujemo pripravljenost za

sodelovanje pri oblikovanju takšnega besedila zakona, ki bo odraz širokega javnega interesa za

varovanje Triglavskega narodnega parka. Naše sodelovanje je bilo kljub mnenjskim razlikam

vseskozi tvorno in konstruktivno. Smer, ki jo je nakazalo posvetovanje o izkušnjah kongresa IUCN

v Barceloni dne 19.02.2009 na MOPu, nam je pokazala, da v Sloveniji obstajajo strokovnjaki za

varstvo narave, ki poznajo in se zavzemajo za najnovejše izkušnje pri varovanju okolja in narave, a

na žalost ta vpliv ni prišel dlje kot v spremno besedilo zakona, kar je za končno besedilo zakona

irelevantno.

Člani Koalicije nevladnih organizacij za TNP izhajajoč iz Spomenice o TNP zavračamo predlagano

besedilo zakona, saj je iz analize izpolnjenih zahtev razvidno, da ne izpolnjuje bistvenih

naravovarstvenih zahtev za uspešno varovanje narodnega parka. Zadnja dogajanja na Pokljuki in

drugod nas o tem še dodatno opozarjajo.

Resnično si želimo in pričakujemo, da bo naš edini narodni park brez zadržkov vpisan v svetovni

seznam narodnih parkov in upravljan po najboljših standardih in v skladu z mednarodnimi

obvezami, ki jih je sprejela Slovenija. Želimo, da bi tudi naša generacija poskrbela za tak zakon, ki

ga naravna in kulturna krajina Julijskih Alp zasluži, zato predlagateljem predlagamo, da ga pred

vložitvijo v Državni zbor ponovno temeljito predelajo.

Sveče za Triglavski narodni park

Podoba edinega narodnega parka v Sloveniji se je v zadnjih letih močno spremenila. Kaj se mora zgoditi, da bodo končno sprejeti efektivni ukrepi? Morda referendum?

�Kakšna bo usoda Triglavskega narodnega parka, kljub dolgoletnemu snovanju novega zakona, še ni odločeno.

Tit Košir

�Kakšna bo usoda Triglavskega narodnega parka, kljub dolgoletnemu snovanju novega zakona, še ni odločeno.

Triglavski narodni park (TNP) še vedno čaka na vseslovenski sporazum in prenovo Zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je bil sprejet v daljnem času bivše Jugoslavije. Ali bo po skoraj treh desetletjih zakon končno spremenjen? Predstavniki organizacije Greenslo, ki je tudi član mednarodne okoljske organizacije Alpe Adria Green, se že vrsto let trudijo za sprejem ustrezne zakonodaje, ki bi TNP zaščitila v skladu s strokovnimi merili IUCN (Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov). Pri tem sodelujejo z 20 nevladnimi organizacijami s področja narave in okolja, deležni pa so tudi podpore organizacij s področja kulture (med drugimi tudi SAZU).
Ime akcije – Prižgimo svečo Triglavskemu narodnemu parku – nosi poseben pomen. Vojko Bernard, predsednik Greenslo, na vprašanje, zakaj bi bilo TNP treba prižgati svečo, odgovarja: "TNP umira. Narava je vse bolj onesnažena. Jezera so tik pred izumrtjem, v zadnjih petih letih so se blazno spremenila. Stavbe gradijo brez ustreznih dovoljenj. Država je že pet let gluha, ne upošteva naših pozivov in prošenj."
Bernard meni, da za neuspelimi poskusi spremembe zakona stojijo interesi ministrstev: "Ministrstvo za obrambo je na Pokljuki gradilo asfaltirano tekaško stezo, ki verjetno ne bi služila le športnikom, ampak tudi enotam Nata. Ministrstvo za šolstvo in šport bi posodobilo skakalnice v Planici. Kar je prav – če si ne bi zamislili tudi nordijskega centra, ki bi segal do Tamarja, do koder je predvidena še izgradnja asfaltirane ceste. Ministrstvo za promet načrtuje povečanje in asfaltiranje letališča v Lescah, kjer načrtujejo tudi povečanje panoramskih preletov, po vsej verjetnosti čez TNP."
Ali so za umiranje TNP krivi tudi turisti? "Treba bi bilo poskrbeti za ozaveščenost ljudi in omogočiti ustrezne prometne povezave. Če bi to storili, bi se problematika začela reševati. Prilagodili bi se situaciji, saj jim drugo ne bi preostalo," pove Bernard.
Mladen Berginc iz sektorja za zavarovana območja Ministrstva za okolje in prostor pojasnjuje, zakaj se problem v tako dolgem časovnem obdobju še vedno ni rešil: "Zakon je bil dvakrat v parlamentu, a ni bil sprejet. Prvič je bil v bivši vladi ‘odglasovan’, drugič ga niso obravnavali zaradi poteka mandata." Očitke, povezane z nesodelovanjem in uveljavljanjem interesov različnih ministrstev, komentira kot neresnične: "To so zgolj natolcevanja. V vseh postopkih so institucije sodelovale in niso nasprotovale spremembam. Ves čas je potekal proces medsebojnega usklajevanja in iskanja skupnih rešitev."
Zaradi neuspešnih poskusov rešitve problema so leta 2007 v Greenslo začeli razmišljati o pobudi, da bi se na referendumu Slovenci odločili, ali sploh še potrebujejo svoj edini narodni park. Kakšni so načrti glede referenduma? "S pobudo nameravamo začeti v letu 2010. Naslednje leto pa naj bi bil referendum izvršen," o načrtih razlaga predsednik Greenslo.
Leta oblikovanja zakona
Zakon o Triglavskem narodnem parku je bil sprejet leta 1982. Danes nujno potrebuje spremembe, ki bodo upoštevale sedanji pravni red in družbene razmere. Z njim je treba zagotoviti upoštevanje mednarodnih standardov na področju zavarovanih območij, izvajanje evropskih direktiv o pticah in življenjskem okolju živali in rastlin. Pred šestimi leti so se začele aktivne pobude za realizacijo sprememb, vendar vse do danes še ni bilo konkretnih premikov.
Leta 2003 poslanec LDS Dušan Vučko v parlamentu predstavi predlog zakona, ki povzroči mnoge polemike. Predlog namreč omogoča vrsto posegov, ki bi lahko razvrednotili posamezna območja parka (na primer obalo Bohinjskega jezera); zmanjšuje osrednji del parka; omili varstveni režim; upravi parka ne daje avtoritete, ampak upravljalno vlogo; pozornost posveča razvojnim vprašanjem; zanemarja kriterije za mednarodne parke.
Februarja 2004 se koalicija enajstih nevladnih organizacij s področja varstva narave in okolja zbere na Bledu, kjer sodelujoči javno predstavijo poglede in predložijo konkretne pripombe. Glavna zahteva je vključitev strokovnih in nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti in zainteresirane slovenske javnosti v pripravo in sprejemanje zakona.
Z zamenjavo vlade Vučko več ni poslanec, zadevo decembra 2004 prevzame poslanec LDS Jožef Školč. Sporoči, da je pripravljen sodelovati z nevladniki.
Decembra istega leta je na tiskovni konferenci predstavljena Spomenica o TNP, katero podpiše 23 nevladnih organizacij, v septembru je naslovljena na državni zbor in vlado. Organizacije predlagajo, naj pri novem zakonu sodelujejo pristojna ministrstva, strokovne institucije, lokalne skupnosti in nevladne organizacije. Koalicija želi, da vlada v času do sprejetja novega zakona omogoči izvajanje do sedaj veljavnega zakona ter prepreči sprejemanje neskladnih prostorskih in drugih odločitev.
Predstavniki koalicije v decembru in januarju opravijo razgovore s predlagatelji zakona. Nevladne organizacije na podlagi študije predloženega teksta zakona ter razgovorov sprejmejo enotni sklep – osnutek zakona o TNP ne zagotavlja kakovostnega razvoja narodnega parka.
Nevladniki oblikujejo ožjo delovno skupino za pripravo osnutka zakona, pripravijo izhodišča za zakon, februarja 2005 jih potrdi celotna koalicija nevladnih organizacij. Na podlagi Spomenice oblikujejo nov predlog zakona.
(seš)

ŠPELA SEDIČ




%d bloggers like this: