STA: 29.05.2018
Okoljsko ministrstvo in predstavniki okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green so izrazili zadovoljstvo ob novici, da se je investitor Gas Natural odpovedal vsem postopkom, povezanim z gradnjo plinskega terminala pri Žavljah. Ministrstvo z umikom vloge sicer uradno še ni seznanjeno, zato bodo podrobno spremljali nadaljnje postopke.
Kot so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor, so zadovoljni, “da je investitor spoznal, da umestitev konkretne infrastrukture v Tržaški zaliv ni primerna”. To po njihovih navedbah potrjuje dolgoletna prizadevanja Slovenije in jasno odklonilno stališče tako do projekta terminala za utekočinjen plin Žavlje kot tudi z njim povezanega plinovoda Trst-Gradež-Vileš. “Slovenija je takšno stališče redno izpostavljala v dialogu z italijanskimi oblastmi v Rimu ter v dialogu s Furlanijo-Julijsko krajino,” so dodali.
“Slovenija ni storila dovolj za zavarovanje interesov v tem primeru”
Zadovoljen je tudi predsednik okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard, ki je izpostavil, da so se dolgo časa borili proti gradnji terminala, in sicer kar 14 let. “V tem času smo se obračali tako na Bruselj, kot tudi italijanske oblasti, vendar večino časa brez uspeha,” je navedel Bernard.
Po njegovi oceni se je investitor najverjetneje premislili glede same postavitve plinskega terminala, saj so se v zadnjem času številne občine pritožile na upravno sodišče v Rimu, prav tako tudi Slovenija.
“Najbrž so ocenili, da iz tega položaja ni več izhoda,” je dodal Bernard, ki meni, da sicer Slovenija ni storila dovolj za zavarovanje interesov v tem primeru.
Po poročanju Primorskega dnevnika so pri španski družbi očitno ugotovili, da ni pogojev za nadaljnje vztrajanje pri tej lokaciji, saj so v bistvu vse krajevne institucije – od dežele Furlanije-Julijske krajine do občinskih uprav – izrazile nasprotovanje načrtu. Plinskemu terminalu v Žavljah je nasprotovala tudi tržaška pristaniška oblast in Siot, ki upravlja naftni terminal v Trstu.
»Gas Natural je končno spoznal, da ne more vsiljevati projekta v prostoru, kjer ga v dobrih 90 odstotkih ne sprejemajo.« Tako je Aurelio Juri, član čezmejnega tehničnega omizja približno 20 profesorjev in strokovnjakov, ki so po strokovni plati razcefrali načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, komentiral uradno pismo družbe Gas Natural, da odstopa od vseh postopkov, povezanih s projektom. »Španska družba je spoznala, da ne more več voditi bitke ne samo proti širši javnosti, ampak tudi proti vsem organom Furlanije – Julijske krajine, se pravi proti tamkajšnjemu deželnemu svetu in tržaški občini ter zdaj še proti Gibanju petih zvezd in Ligi, ki bosta sestavila novo italijansko vlado in sta že v volilni kampanji dala vedeti, da sta proti terminalu,« je Juri naštel verjetne vzroke za odstop investitorja od projekta.
Največ zaslug občini Trst
Takšen razplet dogodkov je po njegovem prepričanju tudi zasluga članov tehničnega omizja, ki so s svojimi ugotovitvami prepričali tržaško in širšo javnost v Furlaniji – Julijski krajini, da prvotno naklonjenost terminalu spremeni v odklonilno stališče. Projekt je pomagal zaustaviti tudi mednarodni okoljski center Alpe Adria Green (AAG), ki se je po besedah predsednika Vojka Bernarda po svojih močeh in z različnimi oblikami pritiska vseh 14 let boril proti uplinjevalniku. »Največ zaslug za zaustavitev projekta ima občina Trst, ki je proti investitorju sprožila tožbo v Rimu. Pozneje sta se ji pridružili pokrajina Furlanija – Julijska krajina in nazadnje nekako pod prisilo še Slovenija,« je spomnil Bernard.
Medtem ko upravno sodišče v Laciju o nobeni od tožb še ni odločilo, je investitor po oceni ministrstva za okolje in prostor »spoznal, da umestitev te infrastrukture v Tržaški zaliv ni primerna«. Z umikom družbe Gas Natural iz projekta uradno sicer še niso seznanjeni, vendar so s potezo zadovoljni, saj »potrjuje dolgoletna prizadevanja Slovenije in jasno odklonilno stališče tako do projekta terminala za utekočinjen plin Žavlje kot tudi z njim povezanega plinovoda Trst-Gradež-Vileš«.
Gradnja kopenskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda je bila sicer sporna predvsem zaradi okoljskih in zdravstvenih tveganj, ki bi z gradnjo in obratovanjem terminala nastala zaradi dvigovanja živega srebra (iz nekdanjega idrijskega rudnika) in drugih strupenih snovi, ki so na morskem dnu Tržaškega zaliva. Še dodatno onesnaženje, med drugim s klorom, bi povzročilo delovanje in vzdrževanje terminala. AAG je poleg tega opozarjala na problem (protiteroristične) varnosti uplinjevalnika, o katerem italijanska stran ni podala nobenega pojasnila. Ne nazadnje pa plinski tankerji ob že tako gostem prometu v Tržaškem zalivu ne bi dobro vplivali niti na pristaniško dejavnost, ribištvo, turizem…
Obstajajo sodobnejše alternative
Ideja o kopenskem terminalu v Žavljah je tako očitno zdaj vendarle pokopana, a to po Jurijevem mnenju ne pomeni, da v severnem Jadranu ne bi smeli imeti točke za dostavljanje zemeljskega plina. »Toda ne v obliki zastarele tehnologije, kot so kopenski terminali. Na voljo so sodobnejše alternative, kot so nefiksni plavajoči terminali na morju ali uplinjevalniki na samih ladjah,« predlaga.
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 