Gradnja kopenskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda je bila sporna predvsem zaradi okoljskih in zdravstvenih tveganj. (Foto: Tomaž Skale)

»Gas Natural je končno spoznal, da ne more vsiljevati projekta v prostoru, kjer ga v dobrih 90 odstotkih ne sprejemajo.« Tako je Aurelio Juri, član čezmejnega tehničnega omizja približno 20 profesorjev in strokovnjakov, ki so po strokovni plati razcefrali načrtovano gradnjo plinskega terminala v Žavljah pri Trstu, komentiral uradno pismo družbe Gas Natural, da odstopa od vseh postopkov, povezanih s projektom. »Španska družba je spoznala, da ne more več voditi bitke ne samo proti širši javnosti, ampak tudi proti vsem organom Furlanije – Julijske krajine, se pravi proti tamkajšnjemu deželnemu svetu in tržaški občini ter zdaj še proti Gibanju petih zvezd in Ligi, ki bosta sestavila novo italijansko vlado in sta že v volilni kampanji dala vedeti, da sta proti terminalu,« je Juri naštel verjetne vzroke za odstop investitorja od projekta.

Največ zaslug občini Trst

Takšen razplet dogodkov je po njegovem prepričanju tudi zasluga članov tehničnega omizja, ki so s svojimi ugotovitvami prepričali tržaško in širšo javnost v Furlaniji – Julijski krajini, da prvotno naklonjenost terminalu spremeni v odklonilno stališče. Projekt je pomagal zaustaviti tudi mednarodni okoljski center Alpe Adria Green (AAG), ki se je po besedah predsednika Vojka Bernarda po svojih močeh in z različnimi oblikami pritiska vseh 14 let boril proti uplinjevalniku. »Največ zaslug za zaustavitev projekta ima občina Trst, ki je proti investitorju sprožila tožbo v Rimu. Pozneje sta se ji pridružili pokrajina Furlanija – Julijska krajina in nazadnje nekako pod prisilo še Slovenija,« je spomnil Bernard.

Medtem ko upravno sodišče v Laciju o nobeni od tožb še ni odločilo, je investitor po oceni ministrstva za okolje in prostor »spoznal, da umestitev te infrastrukture v Tržaški zaliv ni primerna«. Z umikom družbe Gas Natural iz projekta uradno sicer še niso seznanjeni, vendar so s potezo zadovoljni, saj »potrjuje dolgoletna prizadevanja Slovenije in jasno odklonilno stališče tako do projekta terminala za utekočinjen plin Žavlje kot tudi z njim povezanega plinovoda Trst-Gradež-Vileš«.

Gradnja kopenskega terminala v Žavljah in pripadajočega plinovoda je bila sicer sporna predvsem zaradi okoljskih in zdravstvenih tveganj, ki bi z gradnjo in obratovanjem terminala nastala zaradi dvigovanja živega srebra (iz nekdanjega idrijskega rudnika) in drugih strupenih snovi, ki so na morskem dnu Tržaškega zaliva. Še dodatno onesnaženje, med drugim s klorom, bi povzročilo delovanje in vzdrževanje terminala. AAG je poleg tega opozarjala na problem (protiteroristične) varnosti uplinjevalnika, o katerem italijanska stran ni podala nobenega pojasnila. Ne nazadnje pa plinski tankerji ob že tako gostem prometu v Tržaškem zalivu ne bi dobro vplivali niti na pristaniško dejavnost, ribištvo, turizem…

Obstajajo sodobnejše alternative

Ideja o kopenskem terminalu v Žavljah je tako očitno zdaj vendarle pokopana, a to po Jurijevem mnenju ne pomeni, da v severnem Jadranu ne bi smeli imeti točke za dostavljanje zemeljskega plina. »Toda ne v obliki zastarele tehnologije, kot so kopenski terminali. Na voljo so sodobnejše alternative, kot so nefiksni plavajoči terminali na morju ali uplinjevalniki na samih ladjah,« predlaga.