GEOLOŠKI ZAVOD je oktobra 2018 izdelal “Analizo tveganja na vodovarstvenih območjih za zajetje Malni” iz te analize objavljamo dejstva iztrgana iz konteksta:
Vojaški objekti in naprave predstavljajo za podzemne vode podobne nevarnosti kot primerljivi gradbeni objekti (stavbe, gradbena dela, podzemna dela, ipd. Naprave za proizvodnjo in preizkušanje streliva in razstreliv in tudi strelišča pa predstavljajo posebna tveganja. Ostanki izstrelkov, neeksplodiranih nabojev in onesnaženost tal (s svincem, antimonom, živim srebrom in drugimi kovinami) so lahko pomembni viri onesnaževal.
…
Strelišča (strelni položaji) za orožje z ravnimi trajektorijami (stalne ali začasne naprave) in tudi položaji za orožja s paraboličnimi trajektorijami v ožjem vodovarstvenem območju načeloma niso sprejemljiva. Izjema je sprejemljiva le s soglasjem na širši ravni in na podlagi podrobnejše preučitve posameznega primera.
Strelišča z uporabo eksplozivnega, zažigalnega ali dimnega streliva v ožjem vodovarstvenem območju načeloma niso sprejemljiva, prav tako pa bojne naprave blizu naseljenih območij. Enako velja za ciljna območja vseh vrst izstrelkov, razen morda izjemoma za civilna območja.
…
Za vse vrste navedenih onesnaževal (poglavje 2.1) privzemamo, da so toksična za vodne organizme in zdravje ljudi.
…
Za večino predvidenih posegov ni bolj podrobnih projektnih podatkov, iz katerih bi lahko natančno predvideli količine onesnaževal. V analizi zato ocenjujemo, kakšna je kritična količina vnosa snovi (na mestu iztoka ali izlitja), pri kateri pride do prekomernih vplivov na zajetju.
Največja možna razlitja: na poligonu Poček – Bač se uporablja Vozilo (kolesno) z največjo prostornino rezervoarja Patria, po tovarniških podatkih 415 litrov.
…
Podatki o uporabljenih razstrelivih za Rajon ciljev Poček (20. člen Uredbe o DPN) in Zelena dolina (PO 26 – 26. člen Uredbe o DPN):
»Povprečje (čistega eksploziva in smodnikov) za zadnjih pet let je cca 8.000 kg na leto. (+5%, -5% na letni ravni), v civilni policiji pa 2.000 kg. Pri tem ni upoštevano: količina uničenega NUS, ostalih MS, artificij in sredstev za uničenje po streljanjih enot SV ter letno čiščenje OSVAD Poček, kjer pa, iz izkušenj količine, ne presegajo 1.000 kg na leto. Civilna zaščita običajno nima večjih aktivnosti, oziroma so te količine razmeroma zanemarljive.«
…
Kovačič (2009) ugotavlja: »Na osnovi več parametrskega spremljanja vodnega vala kraškega izvira Malenščica novembra 1997 ter rezultatov sledenja s Počka je moč sklepati, da predstavlja dotok infiltrirane vode z območja Javornikov njegovo primarno napajanje, medtem ko dotok površinskih voda iz ponorov na Cerkniškem polju in Pivškega podolja pomeni sekundarno napajanje.
…
Kogovšek J. (1999) ugotavlja, da »rezultati sledilnega poskusa, tako hitrosti pretakanja, kot deleži sledila, ki so se pojavili v Malenščici in Vipavi, narekujejo veliko previdnost pri načrtovanju aktivnosti na območju Počka.
…
Izbrane računske metode so poenostavitev naravnih razmer.
…
Pri razlitju 450 l goriva bi bila koncentracija onesnaževala v vodi v Malnih pod mejno vrednostjo po Pravilniku o pitni vodi šele, če bi se razlitje zgodilo na razdalji večji od 8.880 m.
…
Če upoštevamo podatek, da se porabi 11.000 kg razstreliv na leto in da ostane 1 % neizgorenih razstreliv, gre za 110 kg neizgorenih ostankov. To pomeni 11 g/m2 (na zemljišču 100 x 100 m), kar je pri 1.200 l/leto infiltracije 9,2 mg/l. To je teoretična koncentracija, če bi se ves preostanek idealno izlužil kot eno onesnaževalo. Iz te ocene sklepamo, da navedene količine niso kritične, če ne prihaja do stalnega kopičenja skozi leta.
…
2.3.1.1.Scenarij alternativnega razvoja dogodkov
Onesnažena zemljina je redno odvažana in menjana, tako da ne prihaja do kopičenja onesnaževal v tleh, ki so izpostavljena spiranju s padavinami.
Povezava in vir:
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 