c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Pripombe AAG na Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ocenjevanje in urejanju hrupa v okolju


Alpe Adria Green  je 04,06,2019 na MOP v zakonitem roku poslal pripombe in predloge na Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ocenjevanje in urejanju hrupa v okolju (v nadaljevanju Osnutek)

hrup5

Pripombe AAG:

1. AAG v roku pošilja pripombe, predloge in zahteve na Osnutek, ki ga v celoti zavračamo. Generalno Osnutek poslabšuje hrupno okolje za prebivalce, kar je nesprejemljivo. Poleg tega ni jasno, kateri strokovnjak in s kakšnimi referencami na tem področju je Osnutek pripravil. Hrup je po obravnavi na WHO priznan za pomemben zdravju škodljiv vpliv na prebivalce, na njihovo delovno učinkovitost in kakovost bivanja.

Po našem mnenju je Osnutek pripravljen nestrokovno.

2. Tako v 1. členu opušča peto alinejo: – pripravo programa ukrepov na območjih poselitve……češ, da teh območij ni v drugi uredbi in se zanaša na operativni program. Praksa kaže, da to ne rešuje obremenjenosti s hrupom. Rešitev je samo v takojšnjih ukrepih in sanaciji, ta pa se še in še odlaga. V Ljubljani in drugod.

3. Predlagamo, da se obveznosti za izvajanje monitoringa na cestah in železniških progah vrnejo na stanje, kot je veljalo pred letom 2018, to je obveznosti izvajanja monitoringa hrupa za vse upravljavce cest z letnim pretokom vozil nad 1.000.000 in ne zgolj nad 3.000.000.

4. Osnutek zavračamo tudi zato, ker se parcialno uvajajo spremembe, zamegljuje se osnovni predpis, ki tudi ni prebivalcem prijazen in je nujen za celovito strokovno predelavo, da bo zadostil zahtevani kvaliteti bivanja prebivalcev in na delovnih mestih. Zahtevamo celovito in strokovno prenovo okoljskih predpisov o hrupu.

5. Nasprotujemo poslabšanju kazalcev hrupa v naseljih, kot je primer v Ljubljani in zahtevamo, da MOP odločno nastopi proti slabšanju bivalnih razmer na področju hrupa in tudi vrne razporeditev v razrede hrupa kot so bili pred poslabšanjem (primer ob Plečnikovem stadionu in drugje).

6. Zahtevamo, da se končno postavi zakonodaja za vetrne elektrarne na področju hrupa, saj zdaj vlada pravna praznina in kaos. Obvezno je treba vpeljati meritve in kazalce hrupa vetrnih elektrarn v dB enotah brez filtrov. dBA filtriranje je napačno, ker odreže ravno najbolj zdravju škodljiv nizkofrekvenčni hrup in infrazvok. Obenem pa se mora meriti pulzni hrup vetrnih elektrarn in ne povprečje, kjer se pulzi, ki so najbolj zdravju škodljivi, izgubijo v meritvah povprečja. Prav tako je treba postaviti zakonodajo za več vetrnih elektrarn v nekem prostoru (vetrne farme), ker se hrup ne samo sešteva ampak bistveno lahko ojača. Novejše študije ugotavljajo velik domet tega hrupa, tudi 20 km in prodor skozi stavbo in zaprta okna ter ojačanje z resonanco. Opozarjamo, da je zaradi pravne praznine vsako načrtovanje vetrnih elektrarn protizakonito. V tujini je že veliko primerov, ko so prebivalci zaradi večletnega vpliva tega hrupa prisiljeni zapustiti svoj kraj bivanja. Bomo to ponavljali tudi v Sloveniji? Opozarjamo tudi, da se v svetu uveljavlja mnenje, da gre za mučenje prebivalstva z nasilnim postavljanjem vetrnih elektrarn, ki pa je po mednarodnem pravu prepovedano. Pravna praznina se kaže tudi pri določanju najmanjše razdalje vetrnih elektrarn do bivališč. Izkušnje z edinima vetrnima elektrarnama v Sloveniji potrjujejo ugotovitve iz tujine, da ta hrup obstaja in da je zdravju škodljiv. Dokler ne bo zakonodaje, zahtevamo moratorij za vse načrte postavljanja vetrnih elektrarn.

7. Nizkofrekvenčni hrup in infrazvok pa nista spremljevalec samo vetrnih elektrarn, ampak tudi vseh velikih strojev, ki delujejo zunaj zgradb oziroma na prostem. To so lahko tudi velike klima naprave v mestih in drugo. Primeri neznosnosti tega hrupa so bili zaznani tudi v Ljubljani, saj ga zaprta okna ne ustavijo, v prostoru pa se še lahko ojača zaradi resonance. Prav tako je njegov domet zelo velik, saj ta hrup le počasi slabi. Samo v ilustracijo, sloni se s temi zvoki sporazumevajo na velike razdalje (tudi 10 km).

8. Prav slaba zakonodaja o hrupu je kriva za to, da ni ukrepov za znižanje obremenitve prebivalcev, šol, vrtcev, delovnih okolij (!), ki so popolnoma prepuščena podjetjem, naseljem. Obenem so izvedbe, kjer že so, nekvalitetne, na primer protihrupne ograje ob avtocestah, o čemer je bilo precej objavljenega v medijih. V Ljubljani je nekaj kritičnih točk, na primer na Bleiweisovi, kjer nihče ne ukrepa (cesta plus železnica).

Alpe Adria Green  je 04,06,2019 na MOP v zakonitem roku poslal pripombe in predloge ter zahteve na Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (v nadaljevanju Osnutek)

Pripombe AAG

1. AAG v roku pošilja pripombe, predloge in zahteve na Osnutek, ki ga v celoti zavračamo. Generalno Osnutek poslabšuje hrupno okolje za prebivalce, kar je nesprejemljivo. Poleg tega ni jasno, kateri strokovnjak in s kakšnimi referencami na tem področju je Osnutek pripravil. Hrup je po obravnavi na WHO priznan za pomemben zdravju škodljiv vpliv na prebivalce, na njihovo delovno učinkovitost in kakovost bivanja.

Po našem mnenju je Osnutek pripravljen nestrokovno.

2. Opustitev kritičnih vrednosti in njihova zamenjava z mejnimi vrednostmi za prometne hrupne vire je nesprejemljiva. Pojem kritične vrednosti, ki se nanaša na hrup zaradi obratovanja več cest ali železniških prog, se je samo formalno opustil, dejansko pa se je na istem mestu enostavno preimenoval v mejne vrednosti in se kot takšen sedaj tudi obravnava. To pa pomeni občutno zvišanje dovoljenih ravni.

3. Predlagamo, da se obveznosti za izvajanje monitoringa na cestah in železniških progah vrnejo na stanje, kot je veljalo pred letom 2018, to je obveznosti izvajanja monitoringa hrupa za vse upravljavce cest z letnim pretokom vozil nad 1.000.000 in ne zgolj nad 3.000.000.

4. Osnutek zavračamo tudi zato, ker se parcialno uvajajo spremembe, zamegljuje se osnovni predpis, ki tudi ni prebivalcem prijazen in je nujen za celovito strokovno predelavo, da bo zadostil zahtevani kvaliteti bivanja prebivalcev in na delovnih mestih. Zahtevamo celovito in strokovno prenovo okoljskih predpisov o hrupu.

5. Nasprotujemo poslabšanju kazalcev hrupa v naseljih, kot je primer v Ljubljani ter Mariboru in zahtevamo, da MOP odločno nastopi proti slabšanju bivalnih razmer na področju hrupa in tudi vrne razporeditev v razrede hrupa kot so bili pred poslabšanjem (primer ob Plečnikovem stadionu in drugje).

6. Zahtevamo, da se končno postavi zakonodaja za vetrne elektrarne na področju hrupa, saj zdaj vlada pravna praznina in kaos. Obvezno je treba vpeljati meritve in kazalce hrupa vetrnih elektrarn v dB enotah brez filtrov. dBA filtriranje je napačno, ker odreže ravno najbolj zdravju škodljiv nizkofrekvenčni hrup in infrazvok. Obenem pa se mora meriti pulzni hrup vetrnih elektrarn in ne povprečje, kjer se pulzi, ki so najbolj zdravju škodljivi, izgubijo v meritvah povprečja. Prav tako je treba postaviti zakonodajo za več vetrnih elektrarn v nekem prostoru (vetrne farme), ker se hrup ne samo sešteva ampak bistveno lahko ojača. Novejše študije ugotavljajo velik domet tega hrupa, tudi 20 km in prodor skozi stavbo in zaprta okna ter ojačanje z resonanco. Opozarjamo, da je zaradi pravne praznine vsako načrtovanje vetrnih elektrarn protizakonito. V tujini je že veliko primerov, ko so prebivalci zaradi večletnega vpliva tega hrupa prisiljeni zapustiti svoj kraj bivanja. Bomo to ponavljali tudi v Sloveniji? Opozarjamo tudi, da se v svetu uveljavlja mnenje, da gre za mučenje prebivalstva z nasilnim postavljanjem vetrnih elektrarn, ki pa je po mednarodnem pravu prepovedano. Pravna praznina se kaže tudi pri določanju najmanjše razdalje vetrnih elektrarn do bivališč. Izkušnje z edinima vetrnima elektrarnama v Sloveniji potrjujejo ugotovitve iz tujine, da ta hrup obstaja in da je zdravju škodljiv.

Nizkofrekvenčni hrup in infrazvok pa nista spremljevalec samo vetrnih elektrarn, ampak tudi vseh velikih strojev, ki delujejo zunaj zgradb oziroma na prostem. To so lahko tudi velike klima naprave v mestih in drugo. Primeri neznosnosti tega hrupa so bili zaznani tudi v Ljubljani, saj ga zaprta okna ne ustavijo, v prostoru pa se še lahko ojača zaradi resonance. Prav tako je njegov domet zelo velik, saj ta hrup le počasi slabi. Samo v ilustracijo, sloni se s temi zvoki sporazumevajo na velike razdalje (tudi 10 km).




%d bloggers like this: