c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Pripombe AAG na Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave


Alpe Adria Green  je 13,06,2019 na MOP v zakonitem roku poslal pripombe in predloge na Osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave

mokrišče pokljuka

Foto AAG: Mokrišče na Pokljuki

Pripombe AAG:

1. AAG na splošno pozdravlja dopolnitve in spremembe, ki vodijo k izboljšanju stanja narave v vseh vidikih in delih. Močno pa nasprotuje podrejanju področja narave morebitnim investitorjem, ki bi naravo hoteli industrializirati in nepovratno degradirati (na primer z vetrnimi elektrarnami, pa tudi nekaterimi hidroelektrarnami in raznimi conami ali gradnjami v naravi). Za take posege je potrebno najti drugačne rešitve in lokacije. Prav tako nasprotujemo uničevanju najboljših kmetijskih zemljišč in gradnjam oziroma posegom na vodovarstvenih področjih.

2. V začetku marca 2018 smo civilne iniciative in tudi naš Mednarodni okolijski center Alpe Adria Greeen podal številne (resnično številne) pripombe na Nacionalni program varstva okolja 2030. Zadev niste upoštevali, zato je osnutek novega zakona izredno slab, nestrokoven in ne zajema najbolj kritičnih zadev, ki so izredno pereča.

3. Zakonodajalec (Ministrstvo za okolje in prostor; v nadaljevanju MOP) se osredotoča le na dvanajst (12) predmetov, ki jih je treba v novem zakonu urediti, pri tem pa pozabi na najnujnejše zadeve, na katere vsakodnevno opozarjamo. Torej gre načrtno za pripravo novega zakona pisanega pod doktrino nekoga, ki mu je v interesu le ekonomski namen in nikakor ne ohranjanje resnično biotske raznovrstnosti narave (tako človeka, živali in rastlin) v medsebojnem sobivanju, ravnovesju in odvisnosti drug od drugega.

4. »rešitve«, ki naj bi jih nov zakon prinesel niso nobene rešitve, so le popravki starih napak oziroma nedela pristojnih javnih uslužbencev, čeprav nevladne organizacije na te probleme opozarjamo že več desetletji.

5. Pri ureditvi vožnje z vozili na motorni pogon (2.1.1.) je obvezno treba to vožnjo prepovedati in sankcionirati, še posebej v zimskem času, na osrednjih področjih divjih zveri in na območjih Nature 2000. S temi vozili te zveri preganjamo iz osrednjega območja.

6. Nasprotujemo uveljavljanju (33a.člen in našteti povezani) prednosti katerekoli druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v vseh njenih delih in vidikih (vključno s krajino kot elementom kvalitete narave).

7. Posebej nasprotujemo gradbenim ali drugim zakonom, ki bi upravnim enotam pripoznal status ARSO organizacije, kot se to prikazuje v obrazložitvi tega zakona sprememb. V tem primeru je treba spremeniti GZ. Upravne enote niso niti kadrovsko niti drugače kompetentne in usposobljene za presoje o naravi in okolju. S tem bi drastično škodovali naravi.

8. Obenem nasprotujemo tudi neobveznosti upoštevanja mnenja Zavoda RS za varstvo narave. To pomeni, da narava nima nobene obrambe več pred nasiljem investitorjev ali države oziroma politike. Naravo moramo, nasprotno, pred vsem tem zaščititi, če ne bo njena degradacija samo še bistveno bolj pospešeno napredovala v vseh njenih sektorjih vključno s krajino.

9. Vsaka investicija ni v javnem interesu, še posebej, če je zasebna. Na ta način zasebni interes degradira javne kvalitete narave, kar je nesprejemljivo in temu nasprotujemo. Narava vključno s krajino ima zaradi slovenskih kvalitet tudi gospodarski pomen, v turizmu na primer, zato mora biti njen javni interes močnejši in pomembnejši od drugih, tudi energetskih in podnebnih. Pri podnebnih je potrebno prilagajanje spremembam, nasprotujemo pa degradaciji narave vključno s krajinami zaradi nekih odstotkov, ki si jih kdorkoli izmišljuje, ali evropska komisija ali slovenska politika. Naše ambicije morajo biti na strani ohranjanja narave skupaj s krajinami za nas in naše zanamce. Podnebne ambicije pa morajo biti podrejene našemu ohranjanju narave.

10. Ker je to obdobje razprav o divjih zvereh dodajamo in zahtevamo, da je obvezno treba uvajati pastirstvo, ki je strokovno spoznano kot najbolj zanesljiv način odvračanja plenilcev (glej brošuro Varovanje drobnice pred velikimi zvermi, 2016). Prav tako zahtevamo takojšnje načrtovanje zelenih mostov preko avtocest, železnice in nekaterih regionalnih cest. Nasprotujemo množičnemu odstrelu medveda (razen spornega posameznega osebka na čisto določeni lokaciji), kar mora biti vgrajeno v ta zakon, in zahtevamo, da se izkoristijo vse druge možnosti kot to zahteva direktiva o habitatih in je odločilo upravno sodišče.

11. Še bolj šokantno pa je zapis »naslovnik«, koga naj bi se omenjeni nov zakon dotikal oziroma, kdo naj bi ga spoštoval. Govorimo o ohranjanju narave, od katere je odvisno človeško življenje; od katere je odvisno življenje živali in od katere so odvisne rastline v najširšem pomenu besede, zato je tak zapis popolnoma zgrešen in nedopusten.

12. Govorite o »nadgradnji področja gojitve živali« – ali moramo res o tem govoriti? Gre tu le za prenos bolezni? Kako neumno, ali so se osebe, ki so pripravljale ta osnutek sploh vprašale, kaj njihove trditve pomenijo. Govori se o živalih, ki bi lahko »po naključju« prišle na ozemlje naše republike, ali ste pomislili na tiste živali in rastline, ki so tu. Zakaj niste zapisali, kako boste za tiste poskrbeli – z odstrelom? Kako boste poskrbeli za živali, ki so žrtve mučiteljev? Kot, da teh problemov ni; vse kar na MOP znate reči je to, da dajete dovoljenje za odstrel živali; nihče ne govori o preventivi (sterilizaciji, kastraciji, čipiranju, sledenju, družinskemu drevesu pri posamezni vrsti živali itd. itd.; a, kaj bi vam naštevali, saj ne razumete o čem sploh govorimo in pišemo).

13. In že smo pri točki 1.3 Podrobnejša ureditev in regulacija splošne in posebne rabe delov narave – vse v teh dveh straneh bi moralo že biti izvedeno ter na podlagi teh raziskav in izsledkov bi se moral pripravljat nov zakon. Spet smo na začetku, nekateri deli narave se bodo uničili, druge se opazuje za ohranitev, nekatere se delno ohranja – aha, za koga? Tistega, ki klati takšne neumnosti, sam pa želi imeti vikend v neokrnjeni naravi?

14. Še bolj zbode zapis »javni interes« – Kaj pa je javni interes države? Magma, biočistilne naprave, Kemis, Ekosistem, Koto …

15. Vstopnine na naravno območje – o to bi pa znala država pobirati? Že desetletja gledamo na neurejenost v dolini smaragdne reke Soče, pa Mure, pa Save, pa Tržiške Bistrice, pa … pa … in kaj se je do sedaj spremenilo? Tujci z našimi naravnimi bogastvi delajo kot svinje z mehom, naše gospodarstvenike omejujete s predpisi, sami (ministrstvo) pa nič ne naredi, sedaj pa bi uvedli vstopnine – torej slovenskim državljanom. Mar ste pozabili, da vsa živa bitja pripadamo naravi.

16. V točki 1.4 ste se dotaknili odškodnin, ki jih povzročajo živali … Povzročajo živali? Pa saj je človek kriv za takšno ravnanje, ker smo živa bitja prisilili v to? Njihov naravni habitat se manjša na račun požrešnosti nekaterih posameznikov, kaj pa smo za naravno okolje živali v zadnjih 70 letih storili? Drobnica in govedo se je vedno paslo, danes pa znamo reči oziroma izraziti le željo po hrani, ki prihaja od živali, ki se prosto giblje oziroma prosto redi. Pa kdo je tu neumen?

17. Intenzivne vrste živali in rastlin – po 20. letnih opozarjanja ste zaradi evropskih direktiv bili prisiljeni to vnesti (verjetno s težko muko) v novo zakonodajo. V novi zakonodajami vso krivdo prenašate na evropske direktive, kot da Slovenija ne bi bila del Evropske unije. Morda pa res po takšni zakisani pameti, res nismo?

18. Zmotilo nas je tudi naštevanje naslovnikov, za katere ta nov zakon velja – oprostite, treba je natančno in konkretno našteti za koga se kaj nanaša in kakšni bodo ukrepi, če jih točno določeni ne bodo izvajali, tako pa spet pišete oziroma govorite nekaj tja v tri dni tam gori nad oblaki.

19. O tudi o perečem problemu vožnje po naravnem okolju pišete. Torej mislite le na vozila (motorna vozila, avtomobile, delov stroje) ne pa tudi na letalstvo. Seveda zrak in ozon nista del narave – takšno je razmišljanje uradnikov na MOP.

20. Zanimivo je, da niso v zakonu omenjene tudi kraške in druge jame ter življenje v njih – kot, da to ne bi bilo del narave.

21. O nadzoru ne bi govorili, ker se nam zdi škoda, da ste pisali traparije kar na dveh straneh, ne da bi kaj povedali. Nadzora nikoli ni bilo in ga tudi po sprejetju tega slabega novega zakona ne bo, ker ste zakon pripravili tako, da javnim uslužbencem ne bo treba delati, prav tako ne tudi tistim, ki jih pravite naravovarstveni nadzorniki in MOP. Za naravovarstvene nadzornike se lahko štejemo le posamezniki in naravovarstvene organizacije, pa ne tiste, ki prejemajo davkoplačevalski denar iz proračuna države, samo z namenom, da so tiho. Torej bo še naprej tako kot je bilo? In še naprej bodo na najboljših zemljiščih rastle Magne, Kemisi itd.

22. Iz razbranega gradiva se vidi, da pri pripravi novega zakona niso medsebojno sodelovala vsa ministrstva in občine, da o nevladnih organizacijah ne govorimo, kaj šele o državljanih. Tu gre spet za enostransko pripravljen dokument. Seveda s javno predstavitvijo v torek, 28. 5. 2019, ste se na lep način izognili dejstvu, da ste javnost povabili k predstavitvi novega zakona, pri katerem pa ne more in ne sme sodelovati, saj je, tako kot vedno do sedaj, že vse v naprej pripravljeno.

23. Prostovoljni nadzorniki – ali lahko kot samostojni nadzornik, ki opravi strokovno usposabljanje lahko zaustaviš osebo in od njega zahtevaš osebne podatke – NE! Prostovoljni nadzorniki niso uradne osebe. Lahko tak nadzornik fotografira fizično ali pravno osebo pri kaznivem dejanju – NE! Ali bodo naravovarstveni nadzorniki postali javni uslužbenci in bodo dobili plačo iz državnega proračuna? Kakšna izobrazba se bo zahtevala od teh nadzornikov – visoka, višja?

24. V 105. členu novega zakona govorite o naravovarstvenem soglasju, nikjer pa ne omenjate, da bi v takšnem postopku morale sodelovati tudi nevladne organizacije. Gre za grob poseg v naraven prostor, zato bi se moralo namesto soglasja izdati dovoljenje. Vsekakor pa bi morala v postopku sodelovati tudi nevladna organizacija in okoliško prebivalstvo. Zato predlagamo, da se v novem zakonu črta beseda soglasje in se jo zamenja z besedo »dovoljenje«.

25. Nikjer v zakonu ni zaslediti, kako je z naravnimi pojavi podora in z njihovo sanacijo.

26. Prav tako ni zaslediti drugih naravnih pojavov, ki imajo katastrofalne ali druge posledice tako za naravo, kot za ljudi; kako se bo reševalo, kako se bo ohranjalo naravo itd.

27. Osnutek novega zakona so pripravljale najmanj štiri (4) osebe, ki medsebojno niso usklajene, kar se vidi iz priložene dokumentacij in tako slovničnih napak kot pravnih terminov. Zahtevamo, da se to nemudoma popravi in posledično podaljša rok za podajanje pripomb.

Še naše razmišljanje:_

Dolgoročno jamstvo za varovanje okolja, narave in živali je ozaveščena in opolnomočena civilna družba. Ta je istočasno tudi prava zastopnica javnega interesa karkoli že to je. Kaj je v tem primeru javni interes, v novem zakonu to ni navedeno. V celoti gledano bi morali upoštevati tudi pravice živali in rastlin. Tudi te bi potrebovale svojega predstavnika v civilni družbi oziroma varuha njihovih pravic.

Da ne bomo preveč splošni bi se omejili na kršitve posega v prostor in na udeležence v konfliktu interesov glede rabe prostora, ki smo ga izbrali za ilustracijo primera:

»Recimo, da je to kmetijsko zemljišče, prve kategorije, na poplavnem področju, obdano s strugo in izviri talne vode. Da to zemljišče meji na nepozidano zazidljivo zemljišče, ki večinoma leži v zaščitenem obalnem pasu. Okrog pa je naselje enodružinskih hiš z vrtovi. Hiše so med seboj povezane z ulicami, kjer se ne moreta srečati eden ob drugem dva avtomobila.

Enemu od stanovalcev v tem idiličnem okolju pade na misel, da da bi imel na prostem zemljišču parkirišče za gradbeno mehanizacijo svojega podjetja in deponijo gradbenih materialov.

Dogovori se z lastnikom, ki mu odda zemljišče v zameno, da nasuje breg v območje varovanega obvodnega pasu in s tem poveča uporabno površino za parkiranje. Pri tem pa poseka vrsto dreves ob strugi, poveča in utrdi pot javno pot, ki vodi do kmetijskega zemljišča in tja postavi lopo, rastlinjak in verando za piknike.«

Kje je tu meja med dovoljenim in nedovoljenim posegom v prostor? Pravimo in trdimo, da je ni!

Čim obstaja toleranca večje od ničelne, je s predpisi nemogoče preseči meje domišljije kršiteljev in reči do tu je dovoljeno naprej pa niti za ped.

Takoj, ko se vzpostavi določena dopustna meja kršenja, je ta meja lahko kjerkoli. Inšpektorji se težko subjektivno odločajo, se sklicujejo na izvedence, s katerimi si redko učinkovito predajajo primer in skrbijo, da se primer ustrezno zaključi. Uspešnost projekta je zato predvsem odvisna ob vztrajnosti prijavitelja oziroma nevladne organizacije, ki mu črpa energijo, voljo in čas.

Motivi, korist in podjetnost kršiteljev so večinoma večji, kot od tistih, ki jih prijavljajo. In tu, pri uveljavljanju nasprotujočih interesov, trčijo med seboj nesramnost, izključevanje in brezobzirnost z etičnimi merili in obzirnostjo. Koliko je takih, ki bi dolgoročno lahko zdržali v tem spopadu in žrtvovali svoj notranji mir in čas ter se obenem bali in riskirali maščevanje nad sabo ali družino. Kdo bo močnejši v tem spopadu in kdo bolj vztrajen? Ali se bo vztrajnost obrestovala, če počakam, da se organi odzovejo?

Po izkušnjah sodeč inšpekcije ne nudijo prijaviteljem podpore. Bolj natančno ne sodelujejo s prijavitelji v reševanju problema, ker niso dolžni dajati povratnih informacij, kdaj in kako so ukrepali in kakšni bodo korektivni ukrepi. K sreči naša organizacija ni skupek podkupljivih nevladnih organizaciji prisesanih na davkoplačevalski denar in si upamo v javnosti povedati za številne nepravilnosti. Toda žal ukrepanja s strani zakonodajalca ni.

Kršitelj za dosego koristi zase posega v pravice in interese drugih. S škodo, ki se zgodi v kratkem času in malo truda pogosto prikrajša na desetine ljudi za daljše časovno obdobje. Povzročena škoda je lahko nepovratna, motivi, energija in sredstva za sanacijo pa zanemarljivi. Ker je nesorazmerje tako veliko je ničelna toleranca do kršiteljev edina sprejemljiva možnost. Ničelna toleranca omeji tudi nelegalne zaslužke za ne ukrepanje in hkratno črpanje plač za neučinkovitost.

Sporočilo velja splošno ne glede na primer kršitve, da jasno identificira področja, kjer so potrebne izboljšave organizacije sistema varovanja okolja.

Imamo nekaj predlogov za izboljšave:

1. Povsod se soočamo s pomanjkanjem virov in majhno produktivnostjo. Inšpekcije in ministrstva niso nobena izjema. Pa vendar, kjer je močan interes javnosti, bi se sredstva iz prostovoljnih prispevkov lahko zagotovila za nagrado tistim uslužbencev, ki delo opravijo dobro in so proaktivni v reševanju problematike v sodelovanju s civilno družbo. Ta način nagrajevanja bi moral biti pravno urejen in transfer sredstev pod nadzorom izbranega organa neprofitne organizacije kot je naša nevladna organizacija (AlpeAdriaGreen), ki uživa zaupanje javnosti.

2. Sankcije kršiteljem bi morale biti prav tako kot učinki kršitve vezani na daljše obdobje več let. Tu je poudarek na časovnem učinku kazni, ki veže njihova sredstva z obveznostjo plačevanja kazni pet in več let brez možnosti enkratnega plačila.

3. Spodbujanje in promoviranje projektov civilne družbe in prostovoljstva:

– na lokalnih ravni v sklopu najožjih delov lokalne samouprave (četrtne skupnosti, krajevno skupnosti)

– za strokovno in pravno delo pri zastopanju projektov civilnih iniciativ za okolje

– ustvariti pogoje v najmanjših enotah lokalne samouprave za formiranje projektov civilnih iniciativ

– poimenovanje vsaj enega trga v Trg civilne družbe

– motivirati novinarje, da poročajo o projektih civilnih iniciativ in

– spletno mesto na voljo civilnim iniciativam za komunikacijo z javnostmi.

4. Publikacija z napotki:

– kako se neformalno organizirati v civilno iniciativo

– kako projekt prijaviti na lokalnem območju (četrtni skupnosti, krajevni skupnosti)

– kako se povezati in najti pravno in drugo strokovno pomoč

– kako pridobiti status stranke v postopku

– uspešni projekti civilnih iniciativ.

Še besedica o nevladnih organizacijah. Skladno s prvim odstavkom Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg) je nevladna organizacija opredeljena kot:

»(1) Nevladna organizacija je organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

– je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji,

– ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,

– je nepridobitna,

– je neprofitna,

– je neodvisna od drugih subjektov,

– ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat

ali zbornica.«

Nevladna organizacija je lahko organizirana na več načinov in sicer: društvo, zvezo društev, mladinski svet, zavod ali ustanovo. Po 3. odstavku 137. člena pa se v tem novem zakonu upošteva kot obliko nevladne organizacije le društvo. Torej gre za nepoznavanje slovenske zakonodaje in ta nov zakon ni prilagojen drugim predpisom, ki že veljajo v Republiki Sloveniji.

Ne glede na to, ali boste naše pripombe upoštevali ali ne, mi se bomo pritožili na vse domače institucije, ker je v pripravi nov, slab zakon. Ne bomo dopustili, da se ga v takšni obliki sprejme. Najprej je treba doreči vse točke Nacionalnega programa varstva okolja (NPVO 2030) in na podlagi tega pripraviti zakon. Tega pa v Sloveniji nimamo, ker tako enega kot drugega pripravljajo nestrokovne in nesposobne osebe. V priponkah vam ponovno posredujemo pripombe na NPVO.

V nadaljevanju imamo še nekaj vprašanj:

1. kako pristopiti k določanju upravljavca za krajinski park, ki je bil ustanovljen že leta 1970, pa mu upravljavec še ni bil določen. Zemljišče parka je v lasti večjih fizičnih in pravnih oseb, RKC Župnija Polje, Občina MOL (govorimo o Krajinskem parku Zajčja dobrava), kdo naj bi bil nosilec določanja upravljavca, kakšna je vloga privatnih lastnikov kmetov, kakšna je lahko vloga privatnih lastnikov zemljišč v krajinskem parku, ki nimajo statusa kmeta.

2. kako zagotoviti, da bi bilo območje krajinskega parka »območje tišine« s 1.stopnjo varstva pred hrupom, glede Uredbe o določanju mejnih vrednosti kazalcev hrupa. In glede neposredne soseščine vira hrupa – ranžirne železniške tovorne postaje.

3. Vprašanja se lahko nadaljujejo še za druge krajinske parke v Ljubljani: Šišenski hrib, Golovec, Rožnik, Tivoli … To je le za glavno mesto naše domovine, kaj pa drugod po Sloveniji, kot da to ne bi obstajalo, znamo se hvaliti z neokrnjeno naravo, kaj pa naredimo zanjo?

4. Posegi na najboljša kmetijska zemljišča ali na zelene gozdne površine, z umeščanjem gospodarskih in industrijskih objektov – komu je to v interesu – MOP-u, da zaščiti z novim zakonom naravo?

5. Odpravljanje naravnih katastrof in njihovo preprečevanje – kdo stoji za tem? O tem se nič ne govori, kot da to ne bi bil problem, pa je in to zelo velik? Gradnja na območjih, ki so geološko povsem neprimerna za gradnjo … Aha, razumemo, to se ne tiče MOP, pač pa Ministrstva za gospodarstvo in Ministrstva za infrastrukturo.

6. Kdo bo pristojen za skrb zraka, atmosfere – tega v novem zakonu ni predvidenega, kot da to ni problem, ki bi obstajal. Zakaj si zatiskamo oči?

7. Kje so naši vodotoki zajeti v novem zakonu. Slovenija je bogata dežela z vodotoki, pa jih niti enkrat ni obmejnih. Da ne govorimo o življenju v vodi, tako rastlinskem kot živalskem. Poslušamo pa, kako so se v jezeru znašle tujerodne školjke itd. Zakaj se to področje ne ureja.

8. Slovenija je izredno bogata s podzemnim svetom. V osnutku tega novega zakona to niti ni omenjeno. Zadnja leta so oči Slovencev in tujcev uprte v Postojnsko jamo in na rojstvo novih človeških ribic. Kaj pa je ministrstvo naredilo za podzemni svet? Nič, kot da ga ni oziroma, kot da pri nas ne obstaja.

Še nekaj o koncesijah. Spet se bodo podeljevale prosto po domače. Za ene naj bi skrbela država, za druge občine, država se ne bo vtikala v občinske zadeve itd. Kršitve pa bodo kar mrgolele. Nekje bo nekaj dovoljeno, drugje ne, koncesionar si bo zakonodajo razlagal sebi v prid in svojemu dobičku, požvižgal pa se bo na naravo in ohranjanje te.

Vpisovanje v Zemljiško knjigo. Republika Slovenija je samostojna 27 let. Še vedno imamo zakonodajo iz bivše države, pa je še vedno nismo uredili. Sploh ne dohajajo vnos Evropskih direktiv v slovenski pravni red. Še vedno je mnogo tako javnih kot zasebnih zadev, ki so zemljiško neurejeni, MOP pa namerava v 63. členu s tremi odstavki vse urediti. No, ne se slepit.

Tudi o odškodninah bi dodali pripombo. Neumnosti, ki so zapisane v osnutku tega novega zakona presegajo vse okuse. Država se vedno in vedno ali znova in znova izogiba plačevanju odškodnin. Te so bizarno majhne in še tisti, ki jih dobijo jih z nekaj letno zamudo. Zakaj pisati neke neumnosti v zakon, če že danes vemo, da država in uradništvo ne funkcionira. Kakšno odškodnino so dobili lastniki nepremičnin (gozda, travnikov, njih), kjer potekajo daljnovodi, plinovodi itd.? NOBENE. Pisali smo v pretekliku in kako bo danes, jutri – nič drugače.

Še beseda o prekrških in globah:

1. Prekrški so razdeljeni na hujše prekrške, prekrške, lažje prekrške in najlažje prekrške – to je kot bi se delali norca iz narave; človek je del narave, zato mora naravo spoštovati, ne pa da mu je dovoljeno, da jo lahko uničuje – najlažje, lažje, malo bolj grobo in grobo – to je prav norčevanje iz narave in dopuščamo tistim ljudem, ki ne spoštujejo ne sebe, kaj šele narave, da jo popolnoma zavestno lahko uničujejo.

2. Največja neumnost v osnutku novega zakona je, da se z globo od 10.000 do 50.000 kaznuje osebo, ki iztrebi rastlinsko ali živalsko vrsto – ali jo tu vključeno tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki z nestrokovno zakonodajo, brez nadzorstva samo dopušča, da se uničujejo in iztrebljajo tako rastline kot živali

3. 17. točka prvega odstavka 160. a člena pravi, da se kaznuje osebo, ki brez koncesije rabi naravno vrednoto – hm … ste pomislili na lastnika, ki ima to naravno vrednoto v posesti (lastnika gozda) in ko naredi golosek, ali mu je treba na novo zasejati drevje? Ne, tega niste upoštevali, seveda bi bilo preveč grobo, če bi oglobili malega posestnika, ki ima nekaj kvadratnih metrov gozda, kaj pa država, kaj pa Rimskokatoliška cerkev – slednji dve nimata nobenega odnosa do naravnih bogastev.

4. V naravi je mnogo kulturnih objektov, ki imajo status kulturnega spomenika in so zaščiteni bodisi z državnimi uredbami, bodisi z občinskimi odloki – tega niste nikjer upoštevali in prav na takšnih primerih se vidi, da sodelovanja med ministrstvi in občinami ni bilo.

5. V naravnem okolju je veliko spomenikov, ki jih obiščejo vsaj enkrat na leto določena skupina ljudi in ima tam počastitev – gre za razne komemoracije. Med takšnimi skupinami so tudi ljudje, ki so stari in pridejo s kolesom, da se nanj opirajo – vi pa to obravnavate kot najlažji prekršek … Kaj vam tu ni jasno?

6. V naravnem okolju je veliko pohodniških točk, kjer se hodi po gozdu, travnikih, ob bajerjih itd. Ta naravna okolja so tudi v privatni lastnini, torej bodo morali prijaviti javni pohod in pridobiti soglasje lastnikov, da bodo lahko hodili? Ali to pomeni, da lastniki svoje naravno območje zagradijo in prepovedo vstop v naravni habitat?

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave v takšni obliki, kot je predstavljena sedaj, je slab. Zahtevamo, da se upošteva naše predloge izpred enega leta, da se naredijo ustrezne analize, na podlagi tega se pripravi (delno je že pripravljen) Nacionalni program Nacionalni program varstva okolja do leta 2030 in na podlagi teh temeljev (te pravne podlage) se pripravi Zakon o ohranjanju narave. Ker smo prepričani, da tako kot prvega, ne boste niti teh naših predlogov upoštevali, bomo z vsemi razpoložljivimi sredstvi nastopali, da se zakon ne bo sprejel.

V priponkah vam posredujemo še naše pripombe na Nacionalni program varstva okolja 2030, ki smo vam ga posredovali in sicer v dveh oblikah – s popravki samega programa in z našimi pripombami na 15 straneh.

Zahtevamo, da naše pripombe v celoti upoštevate.




%d bloggers like this: