c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Okolje ne pozablja: Poček – bitka za vodo med Davidom in Goljatom


Sabrina Mulec – RTV

Občina Postojna se že vrsto let bori za opustitev vojaške dejavnosti na Osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček

poček7

Vadišče Poček je občutljivo kraško območje brez samočistilnih sposobnosti, večina voda s poligona, ki s seboj nosi zdravju škodljiva onesnažila, pa se steka naravnost proti vodnemu zajetju Malni. Krasoslovci enakovrednega vodnega vira ne morejo najti, zato so občani še toliko bolj zaskrbljeni. Svojo voljo po zaprtju so med drugim izrazili na referendumu pred 20 leti, 17.000 ljudi pa se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez streljanja« podpisalo leta 2011, ko je država začela pripravljati Državni prostorski načrt, ki bi na območju, le streljaj oddaljenem od prvih naselij, zakoličil 12.500 hektarov veliko vadišče. Akt so sprejeli, vendar ga je Ustavno sodišče pred dobrima dvema letoma razveljavilo, saj pripravljalcem ni uspelo dokazati, da vojaška dejavnost na Počku ne škoduje zajetju. Postojnčani bitko za vodo – pravica do nje je vpisana celo v ustavo, bijejo še danes.

Postojnčani se zavedajo neprecenljivosti vode, saj so jo morali pred leti prekuhavati. Glede na to, da država že skoraj 20 let obljublja sprejetje uredbe, s katero bi Malne zaščitila, pa se to nikakor ne zgodi, je občina pripravila svoj predlog zakona za zaščito tega vodnega vira. Ko ga je poslala v obravnavo v Ljubljano, je obtičal v enem od predalov na okoljskem ministrstvu. Država je medtem – namesto, da bi dopolnila padli prostorski akt in dokazala, da vojska vodi ne škoduje, začela pripravljati novega. Bojazni, da na vadišču nastala NATO-va baza, pa se uresničujejo. Tik pred korona krizo je, na primer, tam vadilo 500 ameriških in 200 slovenskih vojakov. Kaj je ostalo za njimi na poroznih kraških tleh, je težko predstavljivo. Predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak:

“Kar vemo je, da gre na vojaških vadiščih za ogromne koncentracije težkih kovin, ki nastanejo zaradi razstreliva. To so snovi, ki jih, če se sprehajate po frontah prve svetovne vojne, najdete še zdaj. To kar je na vadišču Poček zdaj, ne bo očiščeno, če se ne bo temeljito čistilo področja.” – predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela prometa in športa dr. Metoda Dodič Fikfak

Poleg tega tam ostajajo tudi zaradi iztoka goriv in maziv ter vzdrževanja orožja. Metoda Dodič Fikfak opozori, da je na svetu je približno 800 zapuščenih Natovih baz, ki so preveč onesnažene, da bi jih lahko uporabljali še naprej.

“Poček je tako pomemben, ker smo verjetno vsaj v evropskem delu edini z vojaško baza, ki je nad vitalnim vodovarstvenim področjem. Še zdaj ne vemo, kam vse to pronica, kje bo prišlo ven, v kakšnih koncentracijah in kateri ljudje bodo prizadeti.” dr. Metoda Dodič Fikfak

Trditve z rezultati analiz zemljine, ki so jih na Počku opravili sodelavci velenjskega inštituta ERICO, podkrepi upokojena sodelavka Inštituta za raziskovanje Krasa Postojna dr. Janja Kogovšek, ki je med drugim pripravljala tudi strokovne podlage za občinski predlog zakona za zaščito vodnega zajetja Malni. Že prve raziskave izpred 15 let so pokazale presežene vrednosti organskih onesnažil, ponekod tudi mineralnih olj. »Predvsem na območjih strelišča, poligona za metanje ročnih bomb in na točki, kjer se uničujejo streliva in razstreliva so povečane koncentracije svinca, kadmija, kroma, niklja, cinka in arzena. Te koncentracije so bile zelo velike. Pozneje je še ena raziskava na desetih mestih pokazala, da so bile na petih mestih presežene opozorilne, na petih pa celo kritične emisijske vrednosti. Te vrednosti so bile do 30 krat večje od mejnih vrednosti za prst. Posamezne vrednosti so dosegle celo 140 kratnik. Kako te snovi potujejo po skozi kraško okolje po teh razpokah, vemo še zelo malo.«

Dr Dodič Fikfak izpostavlja tudi razsvetljevanje neba ob nočnih vajah in hrup – s fizikalnega in psihološkega vidika. Oba prinašata sporočilo vojne, eksplozij, boja in smrti. “Največji problem na vojaških vadiščih kjerkoli po svetu je, da pogosto gre za eksperimente z razstrelivi, o katerih nihče nič ne ve. Posledice izpostavljenosti snovi, ki se rabi eno, dve leti, lahko imaš šele čez 10, 20 ali 30 let.”

“Poček je vsaj v evropskem delu verjetno edina vojaška baza, ki je nad vitalnim vodovarstvenim področjem. Kljub temu, da ga imamo že toliko let, še zdaj ne vemo, kam vse to pronica, kje bo prišlo ven, v kakšnih koncentracijah in kateri ljudje bodo prizadeti.”

Svinec, ki ga vedno spremlja tudi kadmij, se nalaga v telesu in povzroča nižjo inteligenco pri otrocih, kar je izjemno težko odkriti, večje koncentracije povzročajo tudi večjo agresivnost in ADHD. Gre za vodo, ki jo pije 22.000 ljudi.

Zakaj pomisleki in kako se pretakajo vode po kraškem podzemljem pa nam je zaupal hidro geograf dr. Gregor Kovačič, predstojnik oddelka za geografijo z Univerze na Primorskem

Občina Postojna je v strahu za pitno vodo, na pobudo takratne podžupanje Margarete Srebotnjak Borsellino, pred 6-imi leti na Ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o državnem prostorskem načrtu za vadišče.

“Občina postojna je kot mali David, ki se upira mogočnemu Goljatu, da je Poček edino vadišče, ki leži na vodnem viru.” – Margareta Serbetnjak Borsellino

Na koncu oddaje je Franci Malečkar iz Alepe Adria Green povedal, da se voda pretaka pretaka skozi kras po ceveh, cevi pa samo očiščevalne sposobnosti nimajo, zato je problem očiščevanja vod predeno rešiti  “preden se te spustijo v cev”

Oddajo lahko poslušate na povezavi: https://val202.rtvslo.si/2020/06/kje-pa-vas-cevelj-zuli-217/

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Plačilo članarine 2020 / postanite član AAG

Podprite AAG preko položnice

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST




%d bloggers like this: