c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

kam greš, človek? – UČNE URE AGROTERORIZMA


 

Anton Komat – strokovni sodelavec pri UO AAG

Zaradi prenesenih škodljivcev in gensko spremenjenih patogenov nihče ne more napovedati, kje in kdaj bo neki agens ogrozil pridelek na ogromnih površinah in povzročil hudo lakoto.

Lakota pa praviloma ruši vlade ter povzroča nemire in vojne. To je osnovni motiv agroterorizma, ki je bistveno cenejši in učinkovitejši kot klasična vojna.

Krompirjeva plesen se hitro razširi po nasadih krompirja z virulenco, ki lahko uniči ves pridelek. Prvi izbruh je bil leta 1845 v ZDA, sledili so po vsej Evropi. Strašna tragedija se je zgodila Ircem, saj je med letoma 1845 in 1849 v času velike krompirjeve lakote umrlo od 750.000 do dva milijona ljudi. Številni zgodovinarji opisujejo to tragedijo Ircev kot genocid, ki ga je sprožil niz kriminalnih odločitev britanske vlade, ki so bile začinjene zaradi verske vojne med angleškimi protestanti in irskimi katoliki. Dve tretjini irske ornice sta bili v lasti angleških veleposestnikov, ki so jo s prisilo spreminjali v bolj donosne pašnike. Ob tem so se morali znebiti Ircev, ki jim je bil krompir glavni vir hrane, saj ga je odrasla oseba pojedla dnevno skoraj kilogram. Poleg te usodne navezanosti le na eno kulturo so zaradi lakote oslabljeno ljudstvo morili še tifus, griža in skorbut. Leta 1948 so nesrečniki potrojili površine pod krompirjem, vendar je gliva spet uničila ves pridelek. Dokončen udar po ubogem ljudstvu je povzročila epidemija kolere, ki je leta 1849 pomorila kar 36.000 ljudi. Leta 1845 je Irska imela 8,1 milijona prebivalcev, ob popisu prebivalstva leta 1851 pa so jih našteli le še 6.552.385. Sledilo je množično izseljevanje v ZDA, ki je do leta 1854 ‘odneslo’ med 1,5 do 2 milijona Ircev. Trpljenje Ircev je opisal pisatelj Liam O´Flaherty v pretresljivem romanu Lakota.

Izbruh krompirjeve plesni se je po desetletju polegel, vendar je spomin na smrtonosno lakoto in bolezni ostal. Morda so vojaški strategi prav na irskem primeru dobili hudičeve zamisli o biološki vojni v obliki agroterorizma. Leta 1916, torej sredi prve svetovne vojne, je bil po dolgem času prvi močnejši izbruh krompirjeve plesni in to v Nemčiji. Nekateri analitiki so prepričani, da je bil to načrtno vodeni agroterorističen napad, kajti veliko pomanjkanje krompirja, osnovne prehrane Nemcev, je nedvomno pripomoglo k njihovemu porazu v prvi svetovni vojni.

Iz Novega sveta je v Evropo kmalu prišla še druga huda nadloga z imenom trtna uš. Prvič so jo našli leta 1863 v Angliji, pri nas se je pojavila leta 1880. Invazija uši je zdesetkala vinograde. Leta 1897 je bilo na Kranjskem okuženih več kot 80 odstotkov vinogradov, ki so jih morali posekati in izkopati korenine trt. Rešitev je bila obnova nasadov na podlogah ameriške trte, ki je naravno odporna proti trtni uši. Pri nas je uničenje vinogradov pomenilo predvsem izpad prodaje vina, kar je bila ločnica med lakoto in preživetjem malih kmetij predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini in na Bizeljskem. Zato lahko rečemo, da je trtna uš povzročila prvo množično izseljevanje ‘viškov’ slovenske populacije v ZDA, kar slikovito dokumentira Janez Trdina v svojih knjigah. Miha Seručnik pa je leta 2011 pri Založbi ZRC izdal knjigo Trtna uš, ta strašno drobna pošast.

Še enega Amerikanca moram omeniti in to je koloradski hrošč. Neznanec je skrivno živel na divjem sorodniku krompirja in so ga prvič opisali šele leta 1823. Ko so beli priseljenci začeli saditi krompir, je hrošč preskočil nanj in na poti proti vzhodu začel uničevati krompirjeve nasade. Leta 1874 je prišel do Atlantske obale in kmalu zatem je bil v Evropi. Vsa žarišča so bila uspešno uničena do leta 1922, ko je v Franciji pobegnil izpod nadzora in preplavil Zahodno Evropo. Pri nas se je pojavil leta 1946 in postal ‘razredni sovražnik’ št. 1. Najprej so bile organizirane akcije ročnih pobiralcev, pozneje pa so nam Američani dobavili primerne količine DDT-ja, pri nas je bil to Pantakan, s katerim se je hrošč ‘držal na kratko’. Takrat se še ni vedelo, kako nevaren je DDT za zdravje narave in človeka. Vedelo pa se je, kako izjemen razmnoževalni potencial ima koloradski hrošč. Potomstvo ene samice bi v poldrugem letu štelo 8 milijard osebkov, ki bi potrebovali za prehrano 1500 ha krompirjevih nasadov. V Sloveniji bi za uničenje vseh krompirišč v poldrugem letu zadostovalo že 40 samic, polnih jajčec, ki bi jih spustili na nekaj njiv. To so počeli Anglosasi, ko so od leta 1938 na območje nacistične Nemčije v maniri agroterorizma izpuščali tisoče ‘brejih’ samic koloradskega hrošča. Na ta način so zahodni zavezniki že drugič ‘napadli’ krompir, osnovo prehrane Nemcev.

“Moderni terorist je bioterorist! Semena, škodljivci in bolezni, posebej gensko spremenjeni, to so orožja prihodnosti! Tajno vneseš novega invazivnega škodljivca ali bolezen in takoj ponudiš zdravilo. S tem izsiliš izjemno dovoljenje za uporabo brez predhodnih varnostnih študij in ocen.”

Tudi pri nas smo doživeli desant škodljivca, ki ga je izvajala korporacija Bayer Crop Science. V igri je bila čim hitrejša registracija nove generacije pesticidov pod imenom neonikotinski insekticidi. Ti strupi še niso bili registrirani, torej še niso imeli dovoljenja za uporabo, zato je bilo treba organizirati inv zijo neznanega, vendar dovolj ‘strašnega’ škodljivca, ki bo izničil vse pomisleke glede okoljskih in zdravstvenih tveganj. V jedru vsega dogajanja je bil koruzni hrošč, katerega ličinke objedajo korenine koruze. Od kod se je vzel? Prišel je seveda iz ZDA in se v Evropi pojavil leta 1992 na Balkanu. Bolj natančno v nekaj tednih so ga najprej odkrili v okolici letališč glavnih mest balkanskih držav (Skopje, Beograd, Sofija, Bukarešta, Budimpešta). Oho, zanimiv podatek, saj koruzni hrošč ni mogel prečkati Atlantika v zadostnem številu med letalsko prtljago kot slepi potnik, še manj pa bi bil sposoben ocean preleteti. Kako je torej prišel hkrati v okolico letališč glavnih mest petih balkanskih držav? Dejstvo je, da je skupinski ‘pristanek’ vitalne populacije hroščev na balkanskih letališčih krasno sovpadal z začetkom postopkov za registracijo neonikotinskih insekticidov, ki jih proizvaja Bayer, in planiranim začetkom njihove množične uporabe. Ali je bil koruzni hrošč nosilec agroterorističnega udara v Evropo, tako kot je bil že dvakrat prej koloradski hrošč? Točno to, zadostuje že nekaj stotnij oplojenih samic v škatlici! Moderni terorist je bioterorist! Semena, škodljivci in bolezni, posebej gensko spremenjeni, to so orožja prihodnosti! Tajno vneseš novega invazivnega škodljivca ali bolezen in takoj ponudiš zdravilo. S tem izsiliš izjemno dovoljenje za uporabo brez predhodnih varnostnih študij in ocen. In tako se je zgodilo. Ko se je koruzni hrošč približal hrvaško- -slovenski meji, so pristojni zagnali vik in krik in 28. januarja 2005 sprejeli paket ukrepov za zajezitev ‘invazije’. Bojne formacije ‘pristojnih strokovnjakov’ so imele glavni štab v FURS, podporo pa v Uradu za kemikalije RS. Dovolj je bilo nekaj najdenih hroščkov, ki jih je veter zanesel s Hrvaškega, in že je bila suspendirana kemična varnost Slovenije. Izmislili so si šest kilometrov širok ‘varnostni pas’ okrog ‘žarišča’ napada in to tamponsko cono začeli takoj polivati z neonikotinskima insekticidoma tiametoksamom in klotianidinom, ki nista bila registrirana. Torej so uporabili strupa, ki nista imela dovoljenja za uporabo v Sloveniji, sta pa pozneje povzročila štiri katastrofalne pomore čebel. Tako to delajo korporacije in njim priležni prodani lažnivi ‘strokovnjak

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL




%d bloggers like this: