c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB: DZ RS bo po hitrem postopku “BREZ GLOBALNEGA JAVNEGA POGOVORA” obravnaval Predlog Zakona o o vodah


SAVA

Združeni narodi obeležujejo svetovni dan voda 2021 z globalnim javnim pogovorom o tem, kako ljudje cenijo vodo za vse njene potrebe. Voda je izredno ogrožena zaradi naraščajočega prebivalstva, naraščajočih zahtev kmetijstva in industrije ter poslabšanja vplivov podnebnih sprememb.

Z gospodarskim razvojem in naraščajočim svetovnim prebivalstvom postajata kmetijstvo in industrija žejne, poraba vode pa intenzivna, da bi zadostila povpraševanju, so OZN opozorili pred svetovnim dnevom voda, ki ga bomo opazovali 22. marca. bolj neredno in prispeva k onesnaževanju.

Letošnja tema je, kako vodo cenimo nad njeno ceno. Določa način upravljanja in skupne rabe. Pomen vode je medsebojno povezan med gospodinjstvi, kulturo, zdravjem, izobraževanjem, gospodarstvom in celovitostjo našega naravnega okolja. Če bomo katero od teh vrednot spregledali, tvegamo, da bomo s tem končnim, nenadomestljivim virom upravljali nepravilno, so še sporočili iz OZN.

V SLOVENIJI PA BO SVETOVNEMU DNEVU VODA NA ROB IN V POSMEH ZDRUŽENIM NARODOM, DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE “BREZ GLOBALNEGA JAVNEGA POGOVORA” OBRAVAL:

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G) (skrajšani postopek, EPA 1634-VIII)

AAG je imel v letu 2019 pripombe na osnutek Zakona o spremembah, ki pa niti ena s strani zakonodajalca ni bila upoštevana niti nismo prejeli odgovorov od njega. ki smo jih zahtevali.

Ena od predlaganih sprememb v tem zakonu, ki niti ni bila v skrajšani javni obravnavi in je dodana naknadno, je dosedanjo trdno, močno in nedvoumno prepoved gradnje objektov, ki so namenjeni proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, na vodovarstvenih območjih omiliti na način, da bi bila gradnja pod določenimi pogoji mogoča, kar je v nasprotju z ustavo.  V Ustavi RS je namreč v 70.a členu izrecno zapisana pravica do pitne vode.

Drugi sporni predlog pa je 2.člen Predloga Zakona in spreminja ter dopolnjuje 37. člen zakona o vodah (ZV-1G) na način, ki nedopustno razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča ter na območja presihajočih jezer. Novela namreč odpira vrata množični gradnji objektov v javni rabi po veljavni gradbeni zakonodaji, ki bi jih bilo po novem možno graditi le z izdajo vodnega soglasja Direkcije RS za vode in mimo prostorskega načrtovanja s področja upravljanja voda. Če so bili doslej posegi mogoči le na stavbnih zemljiščih znotraj naselij, jih novela zakona zdaj širi tudi na vsa ostala naravna vodna zemljišča celinskih voda in na priobalna območja, ki so v naši zakonodaji definirana kot naravno vodno javno dobro in so pomembna za ohranitev, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja. Poleg tega bi se s predlaganimi spremembami in v korist zlasti zasebnega kapitala v Sloveniji začela uveljavljati tudi praksa omejevanja splošne rabe in dostopa do vode kot javne dobrine.

Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah se obravnava “Z GLOBALNIM JAVNIM POGOVOROM” v DZ po hitrem postopku. V AAG smo imeli premalo časa (uradno 12 delovnih dni, v AAG pa smo izvedeli, da je predlog v obravnavi pred 8. dnevi ) da bi temeljito preučili predlog zakona smo se odločili, da se AAG pridruži pozivu  strokovnih društev, ki Državni zbor Republike Slovenije pozivajo, da iz zakonodajnega postopka umakne oziroma na plenarnem zasedanju Državnega zbora zavrne Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (ZV-1G).

Najprej protestiramo zoper način sprejemanja dopolnitev Zakona o vodah v vladni proceduri. Zakon je bil na vladnem portalu E-demokracija objavljen le 12 delovnih dni, kar je vsekakor odločno premalo za temeljito javno razpravo. Kljub temu je nekaj deležnikov podalo pripombe, vendar so bile vse zavrnjene. Najbolj nesprejemljivo pa je to, da je Vlada RS šele po opravljeni javni obravnavi, torej brez vednosti strokovne in druge javnosti, v predlog zakona vnesla spremembo 69. člena veljavnega Zakona o vodah, ki bistveno, in to na slabše, spreminja predlog zakona, kakršen je bil v javni razpravi. Zato ugotavljamo, da predlog zakona, kakršnega je Vlada RS poslala v Državni zbor, v temeljni določbi dejansko sploh ni bil predmet javne razprave!

Ugotavljamo, da 4. člen Predloga Zakona, ki spreminja 69. člen zakona o vodah (ZV-1G), nedvoumno in bistveno zmanjšuje raven zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varno oskrbo prebivalstva s pitno vodo, kot jo poznamo. Opozarjamo, da bodo spremembe bistveno povečale pritisk onesnaževanja na vodovarstvenih območjih in s tem ogrozile doktrino oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ki temelji na zajetjih iz kakovostnih podzemnih vodnih virov. Spremembe omenjenega člena imajo torej bistveno bolj dolgoročne in usodne posledice. Vodijo namreč od sedanje doktrine, ki temelji na oskrbi s pitno vodo iz kakovostnih podzemnih virov, k doktrini, pri kateri oskrba s pitno vodo temelji na

»proizvodnji vode« iz bolj ali manj onesnaženih podzemnih in površinskih voda. Nobena vlada in noben parlament si ne moreta vzeti pravice, da o tako pomembni spremembi odločata v okviru skrajšanega zakonodajnega postopka in mimo volje ljudi, še posebej zaradi

70.a člena Ustave RS, ki opredeljuje pravico do pitne vode.

Odločno nasprotujemo tudi spremembi, ki v 2. členu Predloga Zakona, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona tako, da mu v 1. odstavku dodaja tretjo točko, s katero razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča za vse objekte v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Predlog s tem v bistvu izenačuje priobalna in celo vodna zemljišča z vsemi drugimi zemljišči, za katera je sicer potrebno vodno soglasje in omogoča tudi gradnjo objektov, ki v odprti krajini ob vodah nimajo kaj iskati. Predlog tako odpravlja posebno varovalno vlogo priobalnih zemljišč, ki je v tem, da ščiti površinska vodna telesa s kopnega.

Podpisniki vsekakor menimo, da je potrebno nenehno spremljati normativne okvire upravljanja in ravnanja z vodami in jih po potrebi tudi spreminjati. Vendar se morajo te spremembe dogajati na podlagi strokovnih študij, mnenja javnosti in ciljev upravljanja z vodami in z željo, da se stanje izboljšuje in ne poslabšuje.

Predstavniki strokovnih društev, strokovnjaki in raziskovalci, ki delujemo na različnih področjih voda, smo vedno pripravljeni sodelovati pri razvijanju normativnih okvirov upravljanja voda, vendar smo k temu le redko povabljeni.

Poslanke in poslance Državnega zbora pozivamo k premisleku, ali naj prav na mednarodni Dan voda, ki naj bi človeško skupnost na planetu spomnil na odgovoren odnos do vode, odprejo pot zakonskim spremembam, ki ogrožajo ne le vodo, ampak tudi kakovost življenja na sploh.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

24.03.2021

Ministrstvo za okolje sporoča: Po opozorilih stroke zakon v 69. členu ne bo spremenjen.

Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je sporno spremembo predlagalo, sta dosegla soglasje, da se 4. člen novele izvzame iz zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah, ki je sedaj v obravnavi v državnem zboru, sporoča ministrstvo za okolje.

Gre za 69. člen zakona o vodah, s katerim bi bilo pod določenimi pogoji izjemoma možno graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Na nedopustno rahljanje varstvenega režima so opozarjali domala vse organizacije, ki se ukvarjajo z vodo. Po prvotnem načrtu bi namreč zakon po novem dovoljeval gradnjo objektov in naprav, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov.

“MOP je v svojem poslanstvu zavezan k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila,” so sporočili z ministrstva.

DZ je 30.03.2021 s 44 glasovi za in 38 proti potrdil škodljivo novelo zakona o vodah. V vseh poslanskih skupinah so pozdravljali krepitev sredstev za redno vzdrževanje in upravljanje vodotokov, v opoziciji pa so bili kritični do sprememb pri posegih na priobalna zemljišča.

AAG bo do 05.04.2021 sporočil javnosti kakšni bodo nadaljnji koraki AAG v zvezi s tem zakonom!

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL




%d bloggers like this: