c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Strokovno stališče AAG glede Pobude za DPN za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo


voda_4

Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, ki deluje v javnem interesu,  je v zakonskem roku poslal na Ministrstvo RS za okolje in prostor pripombe na “Pobuda MOP za Državno prostorsko načrtovanje za ureditev oskrbe prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo”.

Alpe Adria Green je oblikovalo strokovno stališče glede Državnega prostorskega načrta (DPN) za ureditev prebivalstva slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo.

Pripombe in stališča AAG so:

1) Mnenje strokovnega sveta Alpe Adria Green (AAG) za naravo o načrtovanem posegu je odklonilno.

2) AAG je kot mednarodno društvo za varstvo okolja in narave dolžno opozoriti, da ima načrtovani poseg neposredni vpliv na vodni režim reke Reke, kar je v neskladju z Zakonom o ohranjanju narave – ZON.

3) Mnenje strokovnega sveta AAG je, da projekt zajezitve Suhorce in Padeža ni primerna investicija, saj s črpanjem vode samo v poletnih mesecih ne bi zagotavljala zanesljivega vodnega vira Istri, sploh pa ne Krasu in Brkinom.

4) Predvidena umetna akumulacija bo vplivala na naravne procese na območju svetovne dediščine, saj je načrtovani poseg tudi v neskladju z Zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame, ki je svetovna dediščina UNESCO-a, je mednarodno pomembno podzemno mokrišče (Ramsar) in biosferno območje (MAB). Predlagamo, da Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) o načrtovanih posegih uradno obvesti Unesco – Center za svetovno dediščino ter sekretariata Ramsarske konvencije in Programa MAB – Človek in biosfera. Z vidika ohranjanja čim bolj naravnega stanja porečja Reke, v AAG podpiramo trajno rešitev oskrbe s pitno vodo iz kraških vodonosnikov izven vplivnega območja svetovne dediščine, kar v zadnjem času izpostavlja del stroke. Opozarjamo, da bo poseg neposredno vplival na vodni režim Reke.

5) AAG poziva k upoštevanju standardov za svetovno dediščino, kot jih določa Unesco in poziva pobudnika načrtovanih ureditev, da izvede ponovno vrednotenje vseh možnosti, podrobneje pa načrtuje le tisto, ki ne bo škodljiva za svetovno dediščino. Pobudnik ureditev naj izvede celovito okoljsko presojo vseh možnih rešitev oskrbe Kraško-obalne regije s pitno vodo iz drugih virov.

6) Ni dvoma, da se bodo v novo nastalo vodno telo naselile cianobakterije, ki sproščajo cianotoksine, saj naj bi rezervna voda novega vodnega vira, akumulacija, služila kot vodni vir za celotno območje krasa in južne primorske. Predlog nove direktive Evropskega parlamenta in Sveta Evrope prinaša kot posebno prednostno nalogo skrb za javno zdravje in varovanje naravnih virov. V 14. členu posebej izpostavlja ugotavljanje navzočnosti fitoplanktonskih cvetenj (COM(2002)581; 2002/0254 (COD)). Evropska direktiva 2000/60/EC, ki vzpostavlja okvir za delovanje skupnosti na področju upravljanja z vodami, predvideva nadzor in zaščito vseh vodnih virov in vzpostavitev »dobrega stanja« v 15 letih. V točki 4.5 Vzpostavljanje standardov in metode analize, posebej opozarja na dejstvo, da so toksična cvetenja pojav, ki narašča. Fitoplankton, njegova toksičnost, ekotoksičnost in toksičnost za ljudi so eden izmed osrednjih parametrov pri ugotavljanju primernosti voda.

7) Vsako novo nastalo vodno telo z leti vzpostavi sebi lasten ekosistem. Podobno se bo zgodilo tudi v primeru zajezitve Padeža in Suhorce. Vodne ptice in ptice selivke bodo novonastalo vodno telo kmalu opazile in na svojih telesih prenesle bakterije, bakterifage in cianobaakterije. Vodni viri v tem primeru ne bodo varni.

8) Zakonodaja ES namenja posebno skrb toksičnim cvetenjem, saj povzročajo velike ekonomske izgube za gospodarstvo. Poseben poudarek je na nepravilnem upravljanju s površinskimi vodnimi telesi, ki vodi v vse večjo evtrofikacijo voda. Vode, v katerih se prekomerno namnožijo cianobakterije, so neuporabne celo v industrijske namene. Vse večja evtrofikacija voda tudi v Sloveniji povzroča redna in obsežna cvetenja cianobakterij, ki ogrožajo zdravje ljudi in okolja. Cianotoksini so citotoksični, poškodujejo celice in povzročajo različne oblike raka. Zato v AAG menimo, da je načrtovan način pridobitve rezervnega vodnega vira najmanj primeren način reševanja oskrbe s pitno vodo. Vodni viri naj bodo tudi varni, a v tem primeru ne bo tako.

9) Upadanje populacije potočne postrvi je opazna v vodah, kjer so reke regulirane. Na populacijo potočne postrvi negativno vplivajo takšni posegi, zaradi katerih se spreminja vodostaj v rekah. Kot opredeljuje alineja (i) 1. člena Direktive Sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (Direktiva o habitatih) pomeni stanje ohranjenosti vrste skupek vplivov, ki delujejo na to vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij na ozemlju držav članic. Stanje ohranjenosti vrste se šteje kot ugodno, če se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšuje niti se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo in obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev njenih populacij. V nasprotnem primeru je stanje ohranjenosti vrste neugodno. Varstveni status Soška postrv je z Direktivo o Habitatih domorodna vrsta, ki je na območju držav članic Evropske skupnosti v okviru skupnega pravnega reda opredeljena kot vrsta v interesu skupnosti, za ohranjanje katerih je treba določiti posebna ohranitvena območja (priloga II Direktive).

10) V Sloveniji je soška postrv zavarovana tudi z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008, 36/2009, 102/2011, 15/2014). Navedena je v njeni prilogi 2, v poglavju A, kjer so določene in označene domorodne živalske vrste za katere so določeni ukrepi varstva habitatov ter smernice za ohranitev ugodnega stanja njihovih habitatov. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS, št. 82/2002, 42/2010) soško postrv opredeljuje kot prizadeto vrsto (E), zato AAG poziva k upoštevanju zakonodaje.

11) Populacije soške postrvi ogroža predvsem gradnja hidroenergetskih objektov in drugih ovir na reki, izkopavanje proda, regulacije in onesnaževanja vodotokov. Posledice teh posegov so fragmentacija in izolacija ustreznega življenjskega okolja, uničenja drstišč, manjšanje števila ustreznih skrivališč in pogini.

Vir:

· Zakon o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo) (Uradni list RS, št. 96/04)

· Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96 in 46/14 – ZON-C)

· Council Directive 92/43/EEC of 21 May 1992 on The Conservation of Natural Habitats and of Wild fauna and flora

· ZZRS, 2014. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib. Soška postrv

· Toksične cianobakterije: prebivalstvo proti vodi – medsebojna pretnja http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2006/sedmak.pdf

ŠE DO 31.05.2021 LAHKO ZA LETO 2020,   1,0 % SVOJE DOHODNINE, KI BI JO DRUGAČE DALI DRŽAVI,  ODSTOPITE DRUŠTVU ALPE ADRIA GREEN, KI JO NAMENJAMO ZA PRIHODNOST VAŠIH OTROK IN VNUKOV – NIČ VAS NE STANE!

POSTANITE ČLAN AAG

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

PODPRITE ALPE ADRIA GREEN INTERNACIOL ORG.

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

Donate-page-001

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL




%d bloggers like this: