Sabrina Mulec – RTV
Izteka se rok za oddajo pripomb na pobudo za Državni prostorski načrt oskrbe slovenske Istre in kraškega zaledja s pitno vodo. Država bi problematiko rešila z izgradnjo velikega akumulacijskega jezera.
Domačini in velik del strokovne javnosti so ogorčeni in imajo številne pripombe – največ se jih nanaša na neupoštevanje predlaganih alternativnih rešitev, degradacijo narave in vpliv na Unescovo dediščino Škocjanske jame ter na slabo kakovost pitne vode, ki jo pripravljajo iz stoječih voda. Opozarjajo še, da je Suhorca premalo vodnata za take projekte.
Na okoljskem ministrstvu tako lahko pričakujejo veliko pripomb. Med drugim jih bo nanje naslovilo tudi Slovensko društvo za zaščito voda, ki združuje številne strokovnjake s tega področja, ti pa so prepričani, da so strokovno neutemeljena že izhodišča; projekt usmerjajo le v eno rešitev in omejujejo vse druge. Dr. Brigita Jamnik: “V dokumentu tudi ni mogoče najti najmanjše navedbe, ki bi temeljila na oceni, analizi in obvladovanju tveganj. To pomeni popolno neupoštevanje direktive o pitni vodi, ki zahteva celostni pristop. In v največji meri zmanjšanje stopnje priprave, potrebne za pripravo vode za prehrano ljudi. Razlaga, da se rešuje tudi rezervni vodni vir za kraško zaledje, je po našem mnenju zavajanje. Treba bi bilo v tem primeru zgraditi še dvoje objektov in naprav za pripravo vode, kar je seveda ekonomski nesmisel.”
Na moč nezadovoljni so tudi kraško – brkinski župani. Županja Divače Alenka Štrucl Dolgan: “Osnutek ni dodelan, manjka cel kup študij. Na vprašanja, ki smo jih postavili ministrstvu, odgovora še nismo dobili. Vse naše smernice so negativne.”
Tako njej kot tudi pivškim svetnikom, ki so na včerajšnji seji zavzeli podobno stališče, pa se zdi neprimerno, da država ponuja le eno rešitev, ko pa obstajajo tudi bližnji vodni viri, ki bi lahko rešili vse težave pomanjkanja vode v slovenski Istri. Pivčani od države terjajo številne nove študije, predvsem pa jih skrbi varnost vaščanov Suhorja. Zahtevajo tudi izračun cene tako pridobljene pitne vode.
Zakaj se jim zdi projekt zgrešen, so v več kot 20. točkah zapisali tudi v Civilni pobudi Ohranimo Brkine. Mario Benkoč: “Zaradi uničenja neokrnjene narave, zaradi ogrožanja Unesco statusa, zaradi velikega vodovarstvenega območja, omejitev za kmetijstvo, turizem, predimenzionirano je in res je slaba rešitev. Po drugi strani pa smo podali rešitev in ministrstvo pozvali, da ustavi ta postopek in da začne postopek priprave DPN-ja za povezovanje vseh vodovodov.”
V Parku Škocjanske jame ocene morebitnih posledic prepuščajo stroki in so proti vsakemu posegu, ki bi lahko ogrozil svetovno dediščino.
PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST