Alpe Adria Green (AAG) je v predpisanem roku kot društvo, ki deluje v javnem interesu na področju okolja in narave v skladu z Zakonom o varstvu okolja in Zakonom o ohranjanju narave, poslal pripombe na OPPN_Repnje-3 (območje Re_11 Repnje), v nadaljevanju OPPN, oziroma na Odlok o OPPN za območje Re_11 Repnje (OPPN_Repnje-3), v nadaljevanju Odlok, v okviru javne razgrnitve ter vključujemo tudi več stališč krajanov naselja Repnje, ki so, kot kaže precej ustrahovani, česar občina ne bi smela dovoliti, saj je to prav nasprotno demokraciji, tudi pri obravnavi pogojev za normalno bivanje v majhnem naselju, s kmetijskimi površinami najvišje kvalitete, ki ni namenjeno izgradnji industrijskih con, kar skuša OPPN vsiliti manjšemu kraju Repnje.
PRIPOMBE AAG:
1. AAG zahteva umik OPPN_Repnje-3 in Odloka (pripombe veljajo za oba akta) iz postopka sprejemanja, ki mu v celoti nasprotujemo še iz vrste razlogov, ki jih navajamo v nadaljnjih pripombah.
2. OPPN krši Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) že v 2.členu (zametek kršitve je že v OPN Vodice, ki pa se ne bi smel nadaljevati v OPPN), in sicer krši osnovne cilje urejanja prostora:
– ne varuje prostora kot omejene naravne dobrine;
– znatno poslabšuje življenjske razmere in zdravo življenjsko okolje;
– uničuje prepoznavne značilnosti naselja Repnje v prostoru, ki ni prostor za industrijske cone, ki si jo investitor skuša vzpostaviti čez cesto svojemu bivališču, ko zakon cilja na ustvarjanje in ohranjanje prepoznavnih značilnosti naselja Repnje v prostoru; saj to ni kraj za prevozniške cone množice velikih tovornih vozil.
– uničuje prepoznavnost in kakovost krajine, namesto, da bi jo varoval;
– ne zagotavlja racionalne rabe prostora in ne ohranja prostorskih zmogljivosti za sedanje in prihodnje generacije;
– škoduje zdravju ljudi, namesto, da bi občina prispevala h krepitvi in varovanju zdravja ljudi; OPPN znatno prispeva k poslabšanju kvalitete zraka, posebno ob temperaturnih obratih, zaradi izpušnih plinov načrtovane množice velikih tovornjakov, obenem pa tudi bistveno povečuje hrup v tem okolju.
– namesto, da bi prispeval k varstvu okolja, ohranjanju narave, varovanju kulturne dediščine, še posebej varovanju kmetijskih zemljišč ter drugih kakovosti prostora; OPPN deluje ravno nasprotno temu. V Evropi je Slovenija na repu po površini kmetijskih zemljišč na prebivalca, OPPN pa še nadalje uničuje prvovrstna kmetijska zemljišča.
– ne prispeva k prilagajanju na podnebne spremembe; saj na primer zmanjšuje nepozidano površino, kakršne so potrebne za odvajanje voda v primeru deževnih ujm.
– ustvarjajo razmere za povečevanje, namesto zmanjševanja, prometnih nesreč zaradi neprimernih cest, ki niso bile načrtovane skozi naselje Repnje za velik tovorni avto promet.
3. Ti cilji pa so vsebovani tudi v Strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki temelji na vzdržnem razvoju, kar pa OPPN krši. Za vzpostavljanje industrijskih-obrtnih-poslovnih con, kar skuša OPPN vsiliti majhnemu naselju Repnje, je potrebno dogovarjanje z drugimi občinami ali z izkoriščanjem že vzpostavljenih con, kot je Poslovna cona Komenda.
4. V zvezi z izjavo župana Vodic (Gorenjski glas, 5.10.2020), ” da se s sprejemom predloga rešuje zatečeno stanje (podčrtano AAG), ki ni ustrezno, z OPPN pa bo zagotovljena tudi varnost vseh drugih udeležencev v prometu, saj za zdaj ni jasne ločnice med parkiriščem in cesto.”, zahtevamo, da se preveri zgodovina nastanka ”zatečenega stanja”, saj je to stanje domnevno črna gradnja, na kateri pa OPPN ne sme biti vzpostavljen. Preveri naj se ali obstajajo dovoljenja za spremembo namembnosti prvovrstnega kmetijskega zemljišča s pozidavo, ali obstaja obratovalno dovoljenje, ali obstajajo soglasja kmetijskega in okoljskega ministrstva, ipd.
5. Tako Odlok celo poskuša legalizirati očitno črno gradnjo v 12.členu, točka 13. Zato je sum o domnevno celotni obstoječi dejavnosti in objektih ter spremembi namembnosti najboljše kmetijske zemlje upravičen.
6. Prilagamo posnetek kmetijskega zemljišča pred letom 2000, kjer naj bi zdaj vzpostavili OPPN.
7. Hkrati dajemo tudi pripombe na Okoljsko poročilo za območje OPPN Re_11 Repnje (junij 2020), v nadaljevanju OP, ki je sestavni del OPPN.
8. OP ignorira navedene cilje ZUreP-2, kar posebej obrazložimo.
– OP v poglavju 2.7 obravnava alternative, kar je obvezno poglavje okoljskih poročil. Na kratko: alternative od strani naročnika niso bile predlagane, vendar to ni merodajno pri sprejemanju OPPN, pač pa je treba alternative postaviti in jih presoditi. To ni bilo narejeno, AAG pa to zahteva. Izgovor je bil, da če se OPPN ne sprejme, bo pa obstoječa dejavnost potekala naprej. Prav zaradi tega AAG zahteva ugotavljanje zgodovine kot smo navedli, ker se domnevno ta dejavnost odvija na črni, zakonsko nesprejeti gradnji brez dovoljenj ustreznih inštitucij in se mora ta dejavnost ustaviti, dokler se ne ugotovi ali ima investitor za to potrebna dovoljenja.
– Kumulativni vpliv OPPN je v OP napačno ocenjen, prav tako z njim povezan negativen sinergijski vpliv. Na bližnji lokaciji obstaja podobna dejavnost Sanimar, zato OPPN povečuje vse negativne vplive avtoprevozništva v majhnem naselju Repnje, od zraka, hrupa do zmanjševanja najboljših kmetijskih površin in slabšanja kvalitet bivanja prebivalcev. Tudi za Sanimar zahtevamo preverbo obstoja dovoljenj, saj obstaja sum črne gradnje, saj znatno prispeva k negativnemu kumulativnemu vplivu OPPN.
– OP napačno ocenjuje vpliv na lokalne ceste, tudi, če bi kak pas okrepili, ozke lokalne ceste skozi Repnje se pa mestoma ne da širiti, saj nikoli ni bila načrtovana za velik tovorni promet. Še šolski avtobus ima probleme, cesta nima sredinske črte, torej dejansko ni legalizirana za dvosmerni promet po normativih za ceste.
– OPPN (tudi Odlok) in OP navajajo vozila, ki presegajo 3,5 tone pa še priklopnike. Prometni znaki dovoljujejo 7,5 tone in posledice so vidne na mestoma uničenem asfaltu, ki ga zime zaradi razpok še dodatno uničujejo, vse na stroške davkoplačevalcev. Dejstvo, da ni predpisana zgornja meja z Odlokom, pomeni, ne glede na prometni znak (kontrola ni predpisana, kakšna vozila so parkirana in s kako težkim tovorom), tak predlog poslabšuje prometno varnost in bistveno preobremenjuje cestno omrežje, predvsem zgornji ustroj.
Poti ustavljanja in zavorne poti vozil z predlagano povečano težo tovora so bistveno
daljše, še posebej v slabih vremenskih razmerah, poledice ipd.. Zaradi tega bi bila
prometna varnost zelo poslabšana, kar je nedopustno. Težki tovornjaki poškodujejo
cestišče tudi 10.000 krat bolj kot osebna vozila.
9. Izdelana je bila Strokovna ocena o vplivih hrupa na okolje (februar 2020), ki pa ni ustrezna za lokacijo v OPPN. Izdelovalec naloge ni uporabil najprimernejše osnove za modeliranje obravnavanega vira hrupa, temveč NMPB – XPS 31 – 133, ki se praviloma uporablja za odprte ceste. Gre za odprto parkirišče za težja vozila, ki od tam izpeljujejo, pospešujejo, se vračajo, zavirajo in parkirajo. Verjetno pa pred izpeljevanjem tudi ogrevajo motorje, oziroma povečujejo obrate motorjev, loputajo z vrati, morda opravljajo tudi kakšna hrupnejša servisna opravila, na primer menjava gum s pnevmatskimi orodji, pranje vozil, uporaba »štrajfiksov«, itd. Tovrstnih dejavnosti, oziroma omenjanja njihove odsotnosti v priloženi strokovni oceni nismo zasledili. Utegnejo pa biti prisotni še nekateri drugi viri hrupa, na primer grelniki, kompresorji na vozilih, čeprav ni nujno, da so zares prisotni ali da predstavljajo pomembnejši vir hrupa. Ali se na primer vozniki v zimskem času usedejo v hladno vozilo in se ogrevajo šele med vožnjo?
10. Hrup. Še pomembnejše je razlikovanje vpliva voženj in parkirno – manipulativnih operacij na emisije hrupa. Po drugem Newtonovem zakonu je sila sorazmerna masi in pospešku. To pomeni, da morajo motorji med pospeševanjem obratovati z bistveno večjo močjo, kot pa med vožnjo po ravni cesti s stalno hitrostjo. Med pospeševanjem vozila se sproščajo bistveno večje emisije, ne samo hrupa, temveč tudi izpušnih plinov. Izdelovalec študije pa je očitno predpostavil, da vozila vozijo z enakomerno vožnjo s povprečno hitrostjo 15 km/h, kar bi seveda sproščalo bistveno nižje emisije hrupa. Bolj primerno bi bilo, če bi izdelovalec študijo dopolnil z modelnim izračunom za parkiranje težkih vozil, kar zaenkrat ni bilo zaslediti. Zadeva je podobna, kot če bi zamenjali turbulentni tok z laminarnim in upoštevali zgolj njune povprečne hitrosti.
Drug pomemben faktor v zvezi s tem pa je masa. V oceni se omenja samo, da so prisotna tudi vozila z maso nad 3,5 tone. Iz priloženih slik je razvidno, da bi naj večinoma šlo za prikoličarje, torej še bistveno težja vozila. Zato je pri njihovem pospeševanju potrebna še bistveno večja sila oziroma moč motorja.
Iz slike je nadalje razvidno večje število vzporedno parkiranih prikoličarjev. Tovrstna parkiranja težjih prikoličarjev, očitno tudi z vzvratno vožnjo, zahtevajo kar nekaj časa, med katerim se sproščajo še dodatne emisije hrupa.
V nalogi tudi ni zaslediti, na kakšen način je izdelovalec naloge ocenil, razširjeno merilno negotovost modelnega izračuna ob upoštevanju 95% stopnje zaupanja na ±7,5 dB. Že sam pojem merilna negotovost modelnega izračuna je nejasen, saj iz študije ni razvidno, da bi izdelovalec karkoli meril in kako bi naj to uporabil v modelnem izračunu. Izdelovalec naloge sicer navaja večje število vhodnih podatkov in parametrov izračuna. Ni pa zaslediti, katere vhodne podatke in kako je upošteval pri določitvi negotovosti, za katero navaja zgolj, da znaša ±7,5 dB. Zaradi utemeljenih dvomov v pravilnost prikazanih dnevnih ravni hrupa, bi bil nujno potreben prikaz sledljivosti za navedeno negotovost.
11. Dejavnost, navedena v OPPN in Odloku je okolju in zdravju ljudi tudi lahko nevarna. Za dokaz navajamo ponudbo. V njej so tudi nevarni tovori, med katere po ADR spadajo tudi nevarne snovi, vnetljive tekočine, eksplozivi, nevarni odpadki, radioaktivne snovi, ipd. V odloku ni nobenih prepovedi in omejitev. Že samo ta navedba zahteva takojšnjo prekinitev dejavnosti na domnevno črni gradnji, ki je povzeta v OPPN. Prav tako je potrebno preveriti Sanimar (negativna kumulativni in sinergijski vpliv). Izdelana bi morala biti študija v okviru OP za možne nevarne dogodke in upoštevati najslabši možni scenarij, kar pa ni bilo narejeno, zato OP ni primeren za nadaljevanje postopka.
12. Pod območjem OPPN je 3. VVO vodni pas in našteti nevarni in podobni tovori so že zdaj stalna grožnja onesnaženju pitne vode.
13. Avtoprevoznik stanuje v Repnjah in naša slaba praksa v Sloveniji je, da si vsak hoče izgraditi še obrtno cono tako rekoč pred hišo. Potem pa izsiljuje, kar je v tem primeru očitno. Občina Vodice mora nujno to prakso prekiniti in zahtevati (in pomagati) preselitev ven iz naselja Repnje z dejavnostjo po OPPN ter tudi Sanimar.
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 