Tomaž Ogrin – strokovni sodelavec AAG
»Doslej je bilo mogoče graditi zasebne vile, tovarne, poslej ne bo več, mogoče bo graditi objekte javne rabe, to so objekti, ki so namenjeni vsem. Menim, da je to pomembna korist k varovanju priobalnega zemljišča, podzemne vode,« je povzeta izjava ministra za okolje in prostor mag. Vizjaka v Tarči RTV Slovenija pred prvim majem.
In še: po novem bo o posegih na priobalna zemljišča neposredno strokovno odločala Direkcija RS za vode na ravni odločbe. Ali ni že zdaj? Izdala je kar štiri vodna soglasja za vgradnjo fekalnega kanala C0 prek vodovarstvenega območja (VVO). Neuradno smo izvedeli, da so presojali, ali bi utegnila biti plastika, iz katere so predimenzionirane cevi z ozkimi, neprimernimi stiki, nevarna za pitno vodo, fekalije v cevi, skupaj z bakterijami, paraziti in virusi (zdaj celo s koronavirusom sars-cov-2) pa je niso zanimale. Bo potegnila soglasja nazaj? To strokovno možnost ima že zdaj!
V Slovenijo prodira bolezen praznega prostora iz pozidane Evrope. Odločevalci v državi in v občinah zbolijo, ko gledajo prazen prostor brez stavb in betona (na primer brez Magne na VVO). Kakšna škoda za gospodarstvo, da je prostor prazen, samo narava je v njem ali pa vodovarstveno območje s kmetijsko zemljo ali pa samo plodna tla in gozdovi! Slovenija je pač majhna in denimo po kmetijskih površinah na prebivalca smo močno pod povprečjem Evrope (prof. Lobnik).
Podobna bolezen napade energetike, ki zbolijo, ko gledajo vodni padec, ki ni zamejen in izkoriščen za elektrarno. Kakšne izgube za gospodarstvo, ko voda teče v »prazno« (srednja Sava, Mokrice)! Ali pa »prazni« gozdovi v višinah, ki jih je treba posekati, da bodo tam vetrne elektrarne, objekti »javne rabe« (?). Pri tem zanje ni pomembno, da imajo gozdovi pomembno funkcijo tudi pri nastanku pitne vode.
Dosedanje vlade so krive, da smo še vedno na stopnji betoniranja praznega prostora. Pri znanosti in aplikacijah znanja pa smo na repu Evrope, z nekaj svetlimi izjemami, nekaj od teh prodanih tujcem, da služijo z njimi, ne pa mi. Župani in ministri merijo svoje dosežke v količini trdega betona, ki ostane kot spomenik županu ali ministru. Z mehko znanostjo se nihče ne zna ponašati. Gre za raven!
Objekti javne rabe bodo torej lahko tudi na bregovih Bohinjskega jezera in drugih. Pa na vodovarstvenih območjih. Vsak objekt pomeni blokado površine, ki služi ponikanju padavin, njihovemu razporejanju pod zemljo, torej podzemnim tokovom in bogatenju v pitno vodo. Saj deževnica in snežnica to še nista. Potrebna je površina. In to bi zmanjšali s stavbami, četudi pritličnimi, pa asfaltom za dostave, pa komunalnimi vodi, igrišči ipd. Ni res, da so le občine krive za dosedanja poseganja v ta prostor. Občina sprejme občinski prostorski načrt, ki ga potrdi ministrstvo za okolje in prostor. Ali pa ne!
Poplavna varnost. Imamo neizkoriščen podnebni sklad prav za preprečitev posledic ujm, torej poplav. Gradnje na poplavnih območjih so odobravale upravne enote, ki so zbrane na ministrstvu za javno upravo. Kaj dela ta minister?
Pri nas enostavno ne moremo izterjati odgovornosti odločevalcev za slabe odločitve. Recimo za drugi tir, s 25 let staro in zastarelo zamislijo z več kot 20 kilometri predorov (sedem let vrtanja v Kras), staro elektriko in ogrožanjem podzemnih voda in pitne vode Krasa do morja, namesto sodobne rešitve s štirimi kilometri vrtanja in dvojnim tirom. Še je čas za spremembo!
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!
PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 