Sporočilo s tiskovne konference, ki jo je sklical AAG, zaradi namere izgradnje jeklarne v Orehu/Noghere, okoli 1,4 km od slovenske meje. Tiskovna konferenca je bila v sredo, 30 junija 2021 ob 10. uri v Zadružnem domu v Škofijah

Foto AAG: Lega predvidenega posega v okolje

Poleg ankaranskega župana Gregorja Strmčnika in predstavnika Mestne občine Koper, so se na seznam prisotnih vpisali člani civilnih iniciativ: Green Action International, Odbora za varovanje Tržaškega zaliva in Odbora proti jeklarni v Orehu iz Trsta in okolice, CI Kamnolom Griža in novinarji STA, Primorskih novic, RTV Koper/Slovenija in Nova24TV.

Konferenco sta vodila Nevenka Lukič Rojšek iz slovenske WWF in predsednik AAG Vojko Bernard. Poudaril je, da AAG želi doseči od naše vlade presojo čezmejnih vplivov na okolje, postati stranka v postopku, saj Aarhuška konvencija predvideva takojšnjo vključitev javnosti. Da sta se vlada dežele Furlanije Julijske krajine in italijansko-ukrajinski investitorji obvezali k skrivanju podatkov, se dogaja samo še južnoameriških diktaturah. Če bi tega ne dosegli, bodo sproženi sodni postopki.

Slovenski WWF podpira prizadevanja AAG, saj jih obvezuje evropska zakonodaja, še posebej, ker bi bil poseg sredi naselja.

Gregor Strmčnik, župan občine Ankaran, je izpostavil dosego podatkov o vplivih posega na okolje, saj razume Miljski polotok kot enotni prostor ne glede na meje in dosego stranke v postopku, ki jo zagotavlja evropska konvencija. Kot primer je navedel edino verodostojno vodenje sodnega postopka proti uplinjevalnikom v Tržaškem zalivu, kateremu se je pridružila država Slovenija. O nameravanem posegu v prostor onkraj slovenske meje bo obvestil koordinacijo županov 6. julija in obljubil je pravno pomoč ankaranske občine ter opozoril na roke, ki jih zahtevajo postopki.

Tiziana Cimolino stranke Zelenih FJK je poudarila skrb okoliških občin, saj bi bil poseg na zemljiščih za katera je deželna agencija za okolje (ARPA) ugotovila prepojenost s težkimi kovinami, kot so kadmij, arzen…Zahtevali bodo presojo vplivov na okolje in obrazložitev, zakaj tak poseg v naselju saj so v sosednji deželi delujoče že tri jeklarne.

Giorgio Jercog iz združenja Prijateljev zaliva je potrdil delovanje že treh jeklarn v FJK in poudaril posege v onesnaženo dno Miljskega zaliva. Omenil je tri milijonsko pomoč ES tržaškemu pristanišču za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina, o katerem je vse še »naznanka« razen pogajanj madžarskih lastnikov nekdanje rafinerije v Žavljah. Doseženo strinjanje s posegom vodstva dežele FJK nakazuje politični konsenz, zato bo potrebna pozornost ob julijski predstavitvi delovnega procesa.

Srečanje je zaključil predsednik AAG z obvezo, da bo spremljal in obveščal o novostih.

STA

Alpe Adria Green za presojo vplivov načrtovane jeklarne pri Trstu

Organizacija Alpe Adria Green (AAG) želi pridobiti podatke o projektu gradnje jeklarne v italijanskem Orehu (Noghere) blizu slovenske meje ter se vključiti v presojo čezmejnih vplivov na okolje. Prav tako želijo postati stranka v postopku, so pojasnili na današnji novinarski konferenci na Škofijah.

ŠKOFIJE > Predsednik AAG Vojko Bernard je uvodoma navedel, da so od svojih tržaških članov dobili informacije, da nameravajo na območju Žavelj, kjer je že stala železarna, zgraditi jeklarno, ki bi imela negativne vplive na okolje, zlasti na zrak zaradi izpustov prašnih delcev. Poleg tega bi bil objekt zelo hrupen, utegnil bi se povečati promet.

Še najbolj pa Bernarda skrbi morebitni dvig usedlin živega srebra v Tržaškem zalivu. Prvi mož AAG je bil ob tem kritičen do nevključevanja javnosti. Ocenil je, da so projekt do nedavnega podpisa pogodbe med investitorjem in Deželo Furlanijo – Julijsko krajino (FJK) skrivali.

Predstavnica WWF Adria Nevenka Lukić Rojšek je ocenila, da gre pri dosedanjem postopku za kršenje aarhuške konvencije: “Lokalne skupnosti in nevladne organizacije morajo biti nujno vključene v postopke, ki vplivajo na okolje, in v postopke, ki vplivajo na zdravje ljudi.” Po njenem je nujno potrebno izdelati tudi študijo o vplivu škodljivih izpustov na zdravje ljudi, saj jeklarno načrtujejo zelo blizu stanovanjskim hišam.

Franci Malečkar je dodal, da v FJK že zdaj obratujejo tri jeklarne, tako da je bolj kot potreba po jeklu verjetno v ozadju nekaj drugega. Medtem so z dežele sicer dobili vabilo na razgovor, je dejal.

Ob tem je Malečkar pozval tako vlado kot lokalne skupnosti, da pritisnejo na pristojne za pridobitev informacij ter se vključijo v presojo čezmejnih vplivov projekta.

Predstavnica Zelenih FJK Tiziano Cimolino skrbi, da gre pri Orehu za občutljivo območje, kjer so tla onesnažena s težkimi kovinami, in da bo okoljski vpliv jeklarne na mesto Trst zelo težak.

Bernard je napovedal, da se bodo, če AAG ne bo vključen v presojo čezmejnih vplivov in ne bo postal stranka v postopku, poslužili sodnih postopkov, s peticijami pa se bodo obrnili tudi na Evropski parlament in komisijo.

Dogodku je prisostvoval ankaranski župan Gregor Strmčnik, ki je uvodoma pojasnil, da je prehitro, da bi se lahko v imenu občine opredelil za ali proti projektu. Je pa obljubil, da se bo občina tako v primeru plinskih terminalov pri Žavljah, “vključila v postopke zahtev za pridobitev podatkov, da bo sodelovala in zahtevala status stranke v postopkih pri študijah vplivov na okolje zaradi čezmejnosti in da bo v primeru, da bodo rezultati pokazali negativne rezultate, takemu projektu v dobro ljudi in narave nasprotovala z vsemi pravnimi sredstvi na vseh instancah, vključno s sodišči evropske skupnosti”.

Povezava:

Namesto plinskega terminala v Tržaškem zalivu je predvidena jeklarna, ki bo stala 10 metrov od prvih stanovanjskih zgradb in bo razvrednotila 48 hektarjev zemljišč

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

POSTANITE ČLAN AAG- PLAČILO ČLANARINE

PRIJAVI SE NA E-NOVICE AAG-HRAST

DONIRAJTE PREKO PAYPAL

PLAČILO ČLANARINE PREKO PAYPAL