c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

AAG je podal zahtevo na ARSO za vključitev v postopek izdaje OVD v zadevi LESONIT


AAG je v predpisanem roku, sladno s svojim statutom na pobudo članov AAG v Ilirski Bistrici, oddal zahtevo za vključitev v postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaženje okolja večjega obsega, zaprošenega na zahtevo stranke – LESONIT.

lesonit1

V AAG zahtevamo, da ARSO vlogo firme Lesonit, d.o.o. zavrne oz. dopolni, ker je nepopolna in tako ni primerna za nadaljnjo obravnavo za pridobitev OVD.

V obrazložitvi smo navedli:

1. Lesonit v svoji proizvodnji uporablja tudi nevarne in zdravju škodljive snovi in bi moral vlogo dopolniti tudi v skladu z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Seveso III). V zadnjih nekaj letih beležimo v Sloveniji več velikih požarov in drugih onesnaževanj, čemur botrujejo tudi nepopolna OVD (primer Kemis in drugi).

2. Hkrati mora Lesonit tudi pridobiti novo gradbeno dovoljenje, ki bo vsebovalo nove okoljske in količinske podatke ter nove vplive na okolje in na zdravje ljudi, kar se zahteva v postopkih za IED in Seveso III. Lesonit se namreč nahaja v neposredni bližini naseljenih predelov Ilirske Bistrice. V gradbenem dovoljenju pa je vpliv na okolje zgolj znotraj ograje podjetja, čeprav je dokazano skozi vrsto let in s pritožbami krajanov (na primer objavljeno: https://www.dnevnik.si/1042534111 in https://old.delo.si/novice/slovenija/lesonit-prebivalce-prepricuje-da-pretiranega-hrupa-ni.html), da gre vpliv Lesonita po vsej Ilirski Bistrici.

3. Nadalje mora občina Ilirska Bistrica preveriti v OPN, ali je Lesonit ob povečani proizvodnji še lahko praktično sredi naselja.

4. Nesprejemljiva je določitev vplivnega območja v glavnem znotraj ograje podjetja (dokument A53-vplivno območje, julij 21 in P53- jul.21), ko vemo, da že v sedanjem obsegu proizvodnje s svojimi izpusti onesnažuje naselje in zrak Ilirske Bistrice. Dokazov o tem je veliko, prilagamo le posledice nalaganja zdravju škodljivega lesnega prahu na vozilih, balkonih, hišah in drugod. Smatramo, da modelni izračuni, vsebovani v P53 ne prikazujejo možnega onesnaževanja v različnih vremenskih razmerah. Dejansko so nesprejemljiva onesnaževanja dokazana, saj jih ugotavljajo in morajo prenašati prebivalci.

5. V oceni vplivov na okolje je treba torej upoštevati vremenske razmere, ko je v Ilirski Bistrici temperaturni obrat in se vsi izpusti kondenzirajo in povečajo v samem naselju, kar ni izdelano in je treba oceno vplivov v teh vremenskih razmerah dopolniti. Prav tako so obdobja brez vetra, kar pomeni, da izpusti ostanejo nad naseljem. Teh meritev ni nihče opravil, pa bi jih moral, strupen zrak pa krajani dihajo, skupaj s smradom in tudi zbolevajo, še posebej se koncentrira smrad in rakotvorni in genotoksičen formaldehid.

6. Nadalje so nesprejemljive občasne, na nekaj let, meritve škodljivih izpustov kot so prah, smrad in formaldehid. Zahtevamo, da se vgradijo kontinuirne meritve škodljivih izpustov v zrak in v vodo in se meritve javno objavljajo. V morebitnem OVD mora biti ta kot tudi druge zahteve napisano.

7. V dokumentaciji manjka obvezen elaborat z oceno tveganja za izredne dogodke (požar, nepredvideni izpusti, onesnaženja zraka ipd.), nekaj posameznih ukrepov v dokumentaciji ni dovolj. Za izdelavo ocene tveganja za izredne dogodke je potrebno izdelati različne scenarije, kaj gre lahko narobe in kakšni so vplivi teh nesreč. Nato se izbere najslabši scenarij ter temu prilagodi ukrepe.

8. Zahtevo utemeljujemo s predpisi EU in drugimi akti. EU je izdala smernice za ocene tovrstnih tveganj ” »Risk assessment and Mapping Guidelines for Disaster Management«, SEC (2010) 1626 final, z dne 21. 12. 2010, obstajajo pa tudi standardi. Podlaga za izdelavo ocen tveganj za nesreče je Sklep št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju Civilne zaščite (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 924), ki so prevzeti tudi v našo zakonodajo. V taki oceni se mora upoštevati tudi človeški faktor.

AAG je pripravljen sodelovati pri implementaciji zahtev, ne zgolj navedenih v tem dopisu, ampak še pri drugih nerešenih problemih škodljivih izpustov Lesonita.

Ta slika ima prazen alt atribut; ime datoteke je stranski-udelezenec-lesonit20211126_10310579-page-001-1.jpg

POSTANITE ČLAN AAG saj vam je v takih in podobnih primerih zagotovljena pomoč!

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: