Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je nedavno objavila dolgo pričakovane nove smernice za kakovost zraka , ki so bile prvič posodobljene po letu 2005. Po tej objavi zdravstveni strokovnjaki odločajo odločevalce, naj zaščitijo zdravje milijonov ljudi in ukrepajo nadaljuje prizadevanja za zmanjšanje onesnaženosti zraka. Nacionalne standarde kakovosti zraka je treba v celoti uskladiti s smernicami WHO, da bi prispevali k boljšemu zdravju ljudi in zmanjšali splošno breme zdravstvenih stroškov.

WHO po sistematičnem pregledu zbranih dokazov priporoča nižje vrednosti za več onesnaževal, predvsem za trdne delce PM2,5, ki povzročajo največjo obremenitev za zdravje, za kar se zdaj priporoča nova letna koncentracija 5 µg/m³ ( trenutni letni standard EU je 25 μg/m³); za dušikov dioksid (NO2), ki je bil pod drobnogledom v razpravah o cestnem prometu in prepovedih vožnje po mestu, se zdaj priporoča nova letna koncentracija 10 µg/m³ (od prej 40 µg/m³).

Onesnaževanje zraka je največja nevarnost za okolje v evropski regiji in po svetu ter eden od petih glavnih dejavnikov tveganja za nenalezljive in kronične bolezni. V Evropi slaba kakovost zraka povzroči letno približno 400.000 prezgodnjih smrti. Po zadnjih ocenah števila smrtnih žrtev na Zahodnem Balkanu leta 2019 je onesnaženost zraka iz delcev PM2,5 odgovorna za skupno 32.340 smrti na leto (Republika Srbija 14.600, Bosna in Hercegovina 5.100, Albanija 5.000, Kosovo* 4.000, Severna Makedonija 3.000 in Črna gora 640, …). Zaradi izjemno majhne velikosti in sposobnosti absorpcije sulfatov, nitratov, ogljika, amonija, vodikovih ionov, lipopolisaharidov (LPS), kovin in vode so delci PM velika grožnja za zdravje ljudi.

Najnovejše poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) o stanju kakovosti zraka v Evropi kaže, da so države Zahodnega Balkana še daleč od doseganja čistega zraka, ki je nujno potreben za boljše zdravje. Analizira podatke za skoraj desetletje, EEA opozarja na dejstvo, da je Republika Srbija ena od držav z najvišjimi koncentracijami PM2,5 v Evropi, skupaj z drugimi državami na zahodnem Balkanu, kot so Albanija, Kosovo* in sever Makedonija. Rezultati analize kažejo, da Republika Srbija med letoma 2009 in 2018 ni veliko prispevala k preprečevanju škode za zdravje zaradi delcev PM2,5, medtem ko so razmere s koncentracijami dušikovega dioksida (NO2) drugačne. Koncentracije PM2,5 so bile minimalno zmanjšane, z le 0,2 µg/m³ v letu 2018 v primerjavi z letom 2009, število prezgodnjih smrti (14.600 na leto) pa je ostalo ogromno zaradi ogromnega onesnaženja zraka.

Delci v velikosti PM2,5 (premer 2,5 mikrona) lahko potujejo globoko v dihalne poti, dosežejo pljuča, krvne žile, naše organe, vključno z možgani. Izpostavljenost majhnim delcem lahko povzroči kratkoročne zdravstvene posledice, kot so draženje oči, nosu, grla in pljuč, kašelj, kihanje, izcedek iz nosu in težave z dihanjem. Izpostavljenost delcem PM lahko vpliva tudi na pljučno funkcijo in poslabša zdravstvena stanja, kot sta astma in bolezni srca. Znanstvene študije povezujejo povečanje dnevne izpostavljenosti PM2,5 s povečanim številom sprejemov v dihalne in kardiovaskularne bolnišnice, nujnimi obiski in smrtjo. Študije tudi kažejo, da dolgotrajna izpostavljenost delcem PM2,5 povzroča povečano stopnjo kroničnega bronhitisa, odpoved delovanja pljuč in povečano smrtnost zaradi pljučnega raka in bolezni srca. Ljudje, ki trpijo zaradi bolezni dihal in srca in ožilja, otroci in starejši, so še posebej občutljivi na onesnaženje s PM2,5. Nedavne raziskave poudarjajo, da so otroci še posebej ogroženi zaradi onesnaženja zraka, saj se njihova pljuča, srce, možgani, dihala, imunski in živčni sistem še razvijajo. Njihovo zdravje je lahko ogroženo že pred rojstvom, kar ima vseživljenjske posledice.

Zdravstvene skupine pozivajo voditelje držav Zahodnega Balkana tudi Slovenijo, naj uskladijo nacionalne standarde kakovosti zraka s svetovnimi smernicami Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti zraka. Zdravstveni strokovnjaki bi morali biti dejavno vključeni v te postopke odločanja, da se zagotovi pravočasna vključitev ukrepov javnega zdravja v okoljske politike. Skladnost s priporočili SZO prinaša več koristi – zmanjšano pojavnost kroničnih bolezni in prezgodnjo smrt, zmanjšane splošne zdravstvene stroške in, kar je najpomembneje, boljše zdravje in večjo produktivnost ljudi.

Na poti do članstva v Evropski uniji morajo države Zahodnega Balkana vključno z Slovenijo še veliko narediti, da svojim državljanom zagotovijo čist zrak. Poleg onesnaženja zaradi cestnega prometa, industrijsko-gradbeno-kmetijskih dejavnosti, gospodinjstva in daljinskega ogrevanja, sežiganja odpadkov je javno zdravje zelo ogroženo zaradi delovanja elektrarn na premog, ki oddajajo ogromne količine delcev PM, žveplovega dioksida in dušikovih oksidov vsako leto.

Regionalno sodelovanje tako vladnih kot okoljevarstvenih nevladnih organizacij je bistveno za doseganje bolj zdrave in trajnostne prihodnosti. Voditelji te regije se morajo nujno odmakniti od onesnaževalnih praks, zlasti od kurjenja fosilnih goriv, ​​in se zavezati k integriranim, učinkovitim ukrepom, ki bodo povzročili znatno zmanjšanje zdravstvenega bremena zaradi onesnaženosti zraka v regiji, ki je doslej pustila nesprejemljivo veliko breme za javno zdravje.

Povezava:

WHO zmanjšuje smernice za dovoljene vrednosti onesnaženosti zraka iz fosilnih goriv

Prejeli smo: Za boljši zrak v Srbiji sta potrebna večja zdravstvena učinkovitost in zavzetost

AAG zaključila projekt »KAKOVOST ŽIVLJENJA V VRTOJBI«

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST