c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

PRIPOMBE AAG NA ZAKON O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU


Slika je simbolična

AAG JE V ZAKONSKEM ROKU PODALA PRIPOMBE NA PREDLOG PREDPISA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU – črtanje 68. člena ZDLov-1

Vlada Republike Slovenije je določila besedilo predloga Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu ter ga predložila v obravnavo in sprejetje po skrajšanem zakonodajnem postopku Državnemu zboru Republike Slovenije, saj naj bi šlo za manj zahtevne spremembe in dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.).

A  je vloga lovišč s posebnim namenom (LPN) mnogo širša, kot jo želijo prikazati predlagatelji črtanja 68. člena ZDL-ov -1. LPN imajo edukacijsko in ekološko vlogo ter funkcijo v kontekstu trajnega varstva naravnih resursov Slovenije, med katere sodijo tudi redke in ogrožene vrste ter seveda vse velike zveri. Alpe Adria Green zastopa javni interes na področju narave, a očitno imajo nekatere organizacije večji »javni interes« na področju narave kot druge, s čimer se krši Aarhuška konvencija.

 Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave, je nevladna organizacija s statusom društva, ki deluje v javnem interesu na področju varstva narave, okolja in zdravja ljudi ter zaščito živali. Iz statuta društva izhaja cilj prizadevanja za pravilen človekov odnos do okolja in narave, etične vrednote ter spoštovanje vsega življenja in odgovornosti zanj, z namenom ozavestiti ljudi glede trajnega pomena varovanja okolja in narave za sedanje in prihodnje rodove. Društvo si prizadeva prispevati k širjenju znanj na področju varstva narave, učinkovitem pravnem varstvu na tem področju ter na tem področju sodeluje z različnimi nevladnimi in vladnimi organizacijami. Zaradi vsebine delovanja je društvo tudi pridobilo status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave skladno z Zakonom o ohranjanju narave ZON (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg in 31/18). ZON ohranjanje narave razume kot ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednost (1. in 11. člen ZON).

Društvo deluje z namenom ohranitve biotske raznovrstnosti (sestavine biotske vrste so po 19. točki 11. člena ZON rastlinske in živalske vrste) in varstva naravnih vrednot, kar prostoživeče živali in njihovi habitati so. Interes ohranjanja narave je konkretiziran s ciljem preprečiti sprejetje predloga predpisa o spremembi zakona o divjadi in lovstvu – črtanje 68. člena ZDLov-1, s katerim bi namerno škodili živalskim vrstam v njihovem habitatu.

Društvo Alpe Adria Green podaja komentarje na predlog predpisa zakon o spremembi zakona o divjadi in lovstvu – črtanje 68. člena ZDLov-1. Ker predstavljamo zainteresirano javnost na področju zaščite živali in ohranjanja narave, imamo interes, da se udeležujemo postopkov, ki zadevajo zaščito živali in njihovih habitatov.

Slika je simbolična

PRIPOMBE ALPE ADRIA GREEN NA PREDLOG PREDPISA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU – črtanje 68. člena ZDLov-1:

  1. Alpe Adria Green se ne strinja, da se iz Zakona o divjadi in lovstvu črta 68. člen, ker smo prepričani, da se bi v primeru te spremembe v zdajšnjih LPN povzročila nepovratna škoda naravi in državni lastnini.
  2. Že od osamosvojitve Slovenije dalje želijo nekateri lastniki zemljišč/lovci doseči, da pride do sprememb v lovski zakonodaji, in sicer, da bi lovne pravice izhajale iz lastne zemlje. Za spremembo zakonodaje se potegujejo lastniki zemljišč sami, npr. z zahtevo ustavne presoje trenutnega zakona o divjadi in lovstvu, civilne organizacije ter drugi zastopniki interesov lastnikov zemljišč, kot sta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Sindikat kmetov, Zveza lastnikov gozdov Slovenije. Lobi je postal izjemno močan, ker ga podpirajo državne ustanove in sama vlada.
  3. Skupno javno dobro ne more biti domena le ene ali dveh političnih strank, ki vse do danes podpirajo javne poskuse za razformiranje LPN s poskusi, da se divjad, ki je po Ustavi in zdaj veljavni zakonodaji last države, razreši državnega lastništva in da postane »res nullius«, torej nikogaršnja stvar, torej posledično last lastnika gozda ali zemljišča, na katerem se nahaja, ali natančneje, kjer je uplenjena. Javnost je bila vedno proti, prav tako kot je proti tokrat.
  4. Lovišča s posebnim namenom (LPN) imajo edukacijsko in ekološko vlogo ter funkcijo v kontekstu trajnega varstva naravnih resursov Slovenije, med katere sodijo tudi redke in ogrožene vrste ter seveda vse velike zveri. Alpe Adria Green zastopa javni interes na področju narave, a očitno imajo nekatere organizacije večji »javni interes« na področju narave kot druge, s čimer se krši Aarhuška konvencija, to je konvencija o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva pri okoljskih zadevah.
  5. V predlogu predpisa zakona o spremembi zakona o divjadi in lovstvu (črtanje 68. člena ZDLov-1) ni navedenega niti enega zunanjega strokovnjaka, prav tako niti ene nevladne organizacije, ki predstavlja interese javnosti s področja varstva narave ali dobrobiti živali. To niti ni presenetljivo, saj ti zunanji strokovnjaki ne bi podrli tega za naravo in dobrobit živali škodljivega zakona.
  6. Istočasno sta v razpravi predlog Zakona o spremembi Zakona o divjadi in lovstvu s predlaganim izbrisom lovišč s posebnim namenom in novo dovoljenje za kvotni poboj 222 medvedov v času od 30. septembra 2021 do 1. oktobra 2022! LPN so tudi habitati velikih zveri in drugih zaščitenih vrst divjadi, na katere lov ni dovoljen. Z ukinitvijo LPN bi se na teh področjih še bolj ogrozilo strogo zaščitene vrste prostoživečih živali tako z lovom kot s krivolovom.
  7. Živali so po 15.a členu Stvarnopravnega zakonika definirane kot “čuteča živa bitja”. Živali niso in ne morejo biti le predmet, ki ga človek obvladuje, saj njihova funkcija ni zgolj služiti človeku. Evropska unija je leta 2009 v svoji temeljni listini, Lizbonski pogodbi, zapisala, da so živali čuteča bitja, zato morajo države članice pri dejavnostih, ki vključujejo delo z živalmi, upoštevati to načelo, saj je ena poglavitnih vrednot članic EU tudi blaginja živali. Kot so objavili znanstveniki več disciplin Univerze v Cambridgeu leta 2012, konvergentni dokazi potrjujejo, da imajo živali neovroanatomske, nevrokemične in nevrofiziološke podlage zavestnih stanj, kakor tudi zmožnost izražanja namere. Posledično teža dokazov potrjuje, da ljudje nimamo edini nevroloških podlag, ki omogočajo zavest. Nečloveške živali, prav tako posedujejo te nevrološke predispozicije. Povečan odstrel prostoživečih živali v ekonomske namene, do katerega bi prišlo v primeru ukinitev LPN, nedvomno pomeni moralni dvom v upravičenost odstrela čutečih bitij.
  8. Predloga ne smatramo za strokovnega, saj zahteva po upravljanju z večjim odstrelom vsebuje finančne interese. Zgolj ekonomski vidik LPN je kratkovidna rešitev, ki lahko ima trajne negativne posledice. Cilji LPN niso bili popolnoma jasno zastavljeni, vendar pa lahko iz njihove lokacije sklepamo, da so bila ustanovljena tudi z namenom, da bi v njih spremljali, proučevali in zagotavljali optimalen razvoj živalskih populacij v različnih ekosistemih, zato so ta območja pomembna za celotno družbo. Državni zbor Republike Slovenije je ratificiral Konvencijo o biološki raznovrstnosti in sprejel Nacionalni program varstva okolja, ki postavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti kot enega od štirih prednostnih ciljev. Predlog izbrisa 68. člena ZDLov-1 je v nasprotju s cilji Strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. To je celovit, ambiciozen in dolgoročen načrt za zaščito narave in preprečevanje propadanja ekosistemov. Strategija naj bi s konkretnimi ukrepi in zavezami pomagala biotski raznovrstnosti Evrope na poti k okrevanju do leta 2030.
  9. Poudarjamo, da je Zavod za gozdove v tem primeru v konfliktu interesov, saj pri upravljanju divjadi in velikih zveri istočasno načrtuje in predlaga višine odstrelov tudi v teh loviščih; obenem pa se s temi odstreli tudi financira in z njimi služi. Jasno je, da načrtovalci odstrela posegajo po čim višjih številkah oz. ponekod po čim dražjih trofejah zgolj zaradi dobička. Pri upravljanju z divjadjo je lahko hitro in v zelo kratkem času napravljena dolgoročna in nepopravljiva škoda. Divjad je državno premoženje in ne predmet zaslužka lovskih družin oziroma določenega lovca, ki ne rešuje socialne problematike oziroma lakote, temveč s trofejami, prodajo mesa in odlovom dodatno zasluži.
  10. Namesto ukinitve LPN predlagamo, da se LPN preimenujejo in preoblikujejo v naravovarstvena območja ter se širšo javnost vključi v upravljanje z LPN. Na teh območjih ne sme prevladati ekonomski in komercialni vidik, ki hitro ogrozi »naravno« ravnovesje. Za edukativne in varstvene funkcije ter javno službo v LPN mora finančna sredstva prispevati država iz proračuna.

Povezava: PREDLOG PREDPISA: ZAKON O SPREMEMBI ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Donirajte

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: