AAAG je v predpisananem roku podal na Ministrstvo za infrastrukturo na predlog Uredbe o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki ga ureja Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21).

Pripombe AAG:

1. Uredbo v celoti zavračamo in vlagamo zahtevo, da se postopek obravnave Uredbe prekine, dokler se ne razrešijo osnovni problemi umeščanja vetrnih elektrarn v Sloveniji. Vsem je nerazumljiva ignoranca ministrstva za infrastrukturo, ministrstva za okolje in prostor in vlade pa tudi poslancev in državnega zbora, da še do danes niso pristopili k reševanju teh perečih problemov. Kar naprej pa sprejemajo predpise, ki naj še pospešujejo umeščanje vetrnih elektrarn v prostor.

Utemeljitev: Uredba pomeni finančno stimulacijo občin, v bistvu podkupovanje, da bi odobrile izgradnjo industrijskih con s 120 metrov in višjimi stolpi vetrnih elektrarn in z njihovim zdravju škodljivim hrupom, skupaj z novimi cestnimi povezavami za izredne tovore, večinoma v višjih nadmorskih višinah, v naravnem, gozdnem in kulturnem prostoru in ga nepovratno degradirale, kar je izredno škodljivo za majhno Slovenijo, njeno krajino in prebivalce in tudi za samo energetiko, saj imajo izjemno nizek izkoristek (14-21 %, podatki Borzen), so slučajni vir z visoko ceno MWh ter ne zmanjšujejo CO2, kar naj bi bil njihov namen, obenem pa prinašajo višje cene elektrike, skupaj z vlaganjem v omrežje.   Na kratko, gre za stimulacijo občin za povzročanje škode Sloveniji, njenim prebivalcem, naravi in okolju.   Pri navedbah, da naj bi vetrnice zmanjševale CO2 , zaradi česar naj bi jih sploh postavljali, že s tem, ker same ne proizvajajo tega plina, pa pridemo do zavajanja. Namreč, vetrno elektriko prednostno prevzame omrežje. Znano pa je, da se mora proizvodnja elektrike stalno prilagajati porabi, če ne, lahko pride do električnega mrka. Če torej zapiha veter in gre prednostno vetrna elektrika v omrežje, mora neka druga elektrarna zmanjšati svojo proizvodnjo. Katera? Ali sta to na primer termoelektrarni na premog, šoštanjska ali ljubljanska, kar bi pomenilo zmanjšanje CO2 ? Ne, za ravnotežje v sistemu poskrbijo daljinsko vodene hidroelektrarne (HE), ki  tudi ne oddajajo CO2 . O vlogi HE pravi direktor Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) (Mladina, št. 41/2020): ”Prav tako so HE pomemben element za vključitev večjega deleža nestanovitnih obnovljivih virov energije, kot sta sonce in veter, v električno omrežje. S svojo sposobnostjo hitrega prilagajanja proizvodnje namreč lahko sledijo spremembam potreb po energiji v omrežju.” A tako torej, dražjo vetrno elektriko v omrežje, na račun cenejše in stalnejše hidro elektrike, ki tudi ne spušča CO2 . Očitno obstaja pri načrtovalcih VE strokovna zmeda. Kaj potem sploh počno VE, če ne zmanjšujejo CO2 ? In še gospodarsko škodo delajo. Ne samo zaradi dražje elektrike, ampak tudi s tem, ker dobivajo podporo, ki gre v tujino za odplačilo vetrnic. Mar ne bi bolje izkoristili denarja, ki se zbira iz računov za energijo pri Borzenu, če bi ga investirali v Sloveniji v odpravo kurilnega olja, na primer z uvedbo toplotnih črpalk ali sončnih kolektorjev?  S tem bi neposredno zmanjšali CO2. Dodatno navajamo samo nekaj argumentov od izjemno številnih, ki kažejo na škodljivost stimulacije občin za postavljanje vetrnih elektrarn: –      Diagram škodljivega, izjemno nestalnega obratovanja vetrnih elektrarn, zaradi naključnega pojava, kakršen je veter. –      Strokovno oceno nemškega energijskega prehoda, predvsem s pomočjo vetrnih elektrarn, ki je negativna (dr. Vahrenholt). 2) Uredba seveda ima pravno podlago v Zakonu o spodbujanju  rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) (21.člen), ki v celoti pomeni zapravljanje denarja, saj energetika ne potrebuje podpor, tehnologije pa so že izven razvojne faze. Zato zahtevamo, da se 21.člen zakona ne izvaja. Utemeljitev: Slovenija ima pravico izbirati energetske vire in ni dolžna uvajati vetrnih elektrarn. Zato lahko opusti izvajanje 21.člena z Uredbo, če je že bil zaradi nerazgledanosti poslancev in nestrokovnosti ministrstva za infrastrukturo tak zakon politično sprejet, ne da bi pomislili na možne škodljive posledice. Za škodo tako ne bo nihče osebno odgovarjal, čeprav bi moral. Gre tudi za nedovoljeno in neupravičeno državno pomoč sektorju z visokimi plačami in dobički ter zanesljivim denarnim tokom, z izstavljanjem računov prebivalcem in gospodarstvu. 3) Uredba ima velike in daljnosežne posledice za okolje in zdravje prebivalcev, zato upravičeno zahtevamo upoštevanje Aarhuške konvencije, da se rok za javno razpravo podaljša na 30 dni. Utemeljitev: Aarhuška konvencija, predvsem  8. člen, saj Uredba  pomembno in škodljivo vpliva na okolje in zdravje ljudi zaradi stimulacij občin in s tem večjih pritiskov na gradnjo industrijskih con z vetrnimi elektrarnami  v  naravi, gozdovih in v kulturnem prostoru, z nepovratno izrabo tega prostora in kasneje z odpadki velikih dimenzij, ki se ne dajo reciklirati (vetrna krila po 41 in več metrov dolžine, na primer) in, ki že predstavljajo v tujini (Nemčija, ZDA) velik problem, ki se rešuje z zakopavanjem v tla. Učimo se na napakah tujcev! 4) Prav tako je osnova za najmanj 30 dnevni rok javne razprave tudi Poslovnik vlade RS, ki v 9.členu 4.odstavek navaja rok od 30 do 60 dni in predlagamo, da se držite minimalnega roka 30 dni. Utemeljitev: Poslovnik vlade RS http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=POSL32  5) V Sloveniji tudi ni predpisov o merjenju hrupa vetrnih elektrarn, v območju frekvenc in brez filtra A, kjer je ta hrup najbolj škodljiv – to je pulzni nizkofrekvenčni hrup in infrazvok, ki se mora meriti tudi v notranjosti zgradb, saj tam lahko resonira, torej se ojača. Obenem ni predpisa o potrebni minimalni razdalji vetrnih elektrarn do stanovanj, šol, vrtcev in delovnih mest. Tudi zato je stimulacija občin z Uredbo škodljiva za prebivalce, saj bi stimulirala občine za izgradnjo industrijskih con z vetrnimi elektrarnami ter s tem postavila prebivalce v brezpravni položaj. Utemeljitev: Zahteva po ustavitvi postopka sprejemanja Uredbe je utemeljena z odsotnostjo omenjenih predpisov, kar postavlja prebivalce v brezpraven položaj. Tega so izkusili prebivalci Dolenje vasi, od katerih je vetrna elektrarna oddaljena le 850m. Inšpekcija ne ukrepa, zaradi odsotnosti predpisov, niti toliko, da bi lastnik ustavil vetrnico vsaj ponoči, da omogoči normalno spanje. O tem so prebivalci pisali že leta 2014:   28. februarja 2014 so poslali ministru za infrastrukturo in prostor Samu Omerzelu pismo, v katerem opisujejo tudi vpliv tega hrupa na spanje: ”Ko so vremenski pogoji za delovanje vetrnice ugodni, človek težko normalno funkcionira. Ponoči, ko bi človek potreboval mir in tišino, da se naspi in odpočije za naslednji delovni dan, je to žal nemogoče. Če nam že uspe nekako zaspati, nas zbudi sredi noči in od spanja se lahko poslovimo. Kako je drugi dan, pa si lahko predstavljate – kot po prekrokani noči. In to je dan na dan, noč za nočjo. In tako nas je situacija privedla do tega, da smo začeli preko spleta “izobraževanje” o vetrnicah, in med drugim ugotovili, da poleg fascinantnega slišnega hrupa, oddaja še nizkofrekvenčne zvoke, ki so zelo nevarni za zdravje ljudi – pa nam tudi tega ni nihče predstavil!” Od takrat se ni nič spremenilo, predpisov še vedno ni!!!. 6) DonKeiller , retired scientist @KeillerDon What kind of idiots would rely on this to power their country?

11:15 AM · Jan 29, 2022·Twitter Web App

Ali ni nemški eksperiment z vetrnimi elektrarnami dovolj poveden?  Cena elektrike je šla v nebo! Njihov CO2 pa gor, ne dol. In večkrat so se komaj rešili pred elektro mrkom, s pomočjo evro omrežja seveda. Ali se vsaj v Sloveniji ne bi kaj naučili iz tujih napak? Ne pa še stimulirali občin za izgradnjo škodljivih industrijskih con z vetrnimi elektrarnami.

Predlagamo proučitev spodnje povezave: GERMANY’S ENERGIEWENDE A disaster in the making , dr. Fritz Vahrenholt

http://www.thegwpf.org/content/uploads/2017/01/Vahrenholt-Energiewende.pdf

Povezava: UREDBA O NADOMESTILU ZA IZRABO PROSTORA ZA PROIZVODNO NAPRAVO NA VETER

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST