c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Zmagovalec črne liste AAG za leto 2021


AAG že dvajset let vsako leto izvaja informativno – ozaveščevalno akcijo Okoljska črna lista, na katero uvršča najbolj pereče okoljske probleme, s katerimi se srečuje v okviru svoje redne dejavnosti – civilnega nadzora nad prekomernimi in škodljivimi posegi v okolje in naravo.

Upravni odbor AAG se je po pregledu izvedenih aktivnosti AAG v letu 2001 odločil, da za »zmagovalca« črne liste za leto 2021  proglasi

Glavni inšpektorat za energetiko in rudarstvo

v okviru

Ministrstva za infrastrukturo RS

zaradi  nepopolnega izvajanja nalog in pristojnosti pri rednem  in izrednem nadzoru zavezancev, predvsem pri zagotavljanju skladnosti izkoriščanja mineralne snovi  z določbami koncesijskih pogodb, skladnosti  del s potrjeno tehnično dokumentacijo ter  zagotavljanju postopkov opustitve rudarskih del.

Obrazložitev

  1. Inšpekcijski nadzor je bistveni element pri zagotavljanju pravilnosti in ustreznosti izvajanja posamezne dejavnosti ter upoštevanja regulativ v obliki zakonskih, podzakonskih in drugih pravnih aktov. Zakonska podlaga daje inšpekcijskim službam pristojnosti in naloge, s katerimi ugotavljajo dejansko stanje in skladnosti s predpisi, v primeru ugotovljenih neskladnosti pa tudi nabor ukrepov in načinov za odpravo teh nekladnosti.
  2. Inšpekcija za energetiko in rudarstvo izvaja nadzore na podlagi materialnih predpisov, ki urejajo področje rudarstva, varnosti in zdravja pri delu, skladnosti proizvodov, ter zakonov o zapiranju rudnikov. Z izvajanjem nadzora rudarski inšpektorji zagotavljajo skladnost izkoriščanja z določbami koncesijskih pogodb, skladnost del s potrjeno tehnično dokumentacijo ter prispevajo k zagotavljanju postopkov opustitve rudarskih del. Namen nadzorov rudarskih inšpektorjev je, da zagotavljajo varnost in zdravje pri delu pri podzemnem in površinskem izvajanju rudarskih del ter nadzor nad vplivi rudarskih del na okolje.
  3. Krovni strateški dokument s področja urejanja gospodarjenja z mineralnimi snovmi je bil sprejet v letu 2018. Osnovni cilj državne rudarske strategije je gospodarjenje, ki omogoča zagotavljanje mineralnih surovin ter ohranjanje dostopnosti naravnih virov sedanji in prihodnji generaciji po načelih trajnostnega razvoja. Temeljno načelo trajnostnega razvoja pri gospodarjenju z mineralnimi surovinami je uravnoteženost med gospodarskimi, okoljevarstvenimi in družbenimi vidiki. Gospodarski vidik zajema racionalno gospodarjenje (raziskave, izkoriščanje, oskrba in sanacije) z namenom zagotavljati družbi potrebne mineralne surovine ob povečevanju dodane vrednosti ter varovati dostop do njih. Okoljevarstveni vidik je zmanjšanje negativnih vplivov izkoriščanja na okolje.
  4. AAG je v letu 2021 opravila postopke civilnega nadzora v treh kamnolomih na področju cele Slovenije. Na prekomerno poseganje v okolje in težkih posegov v naravne dobrine ter predvsem na slabšanje kvalitete življenja in negativnih vplivov na zdravje so nas opozorili posamezniki in civilne iniciative. Po izvedenih postopkih smo ugotovilil prekomerno poseganje v okolje, kot so prašenje, tresenje tal zaradi miniranja ter posledično poškodbe na okoliških objektih, močno povečan obseg tovornega prometa iz kamnolomov, itd. Prav tako so nam analize upravno-pravnih postopkov in aktov razkrile močno odstopanje od izdanih dovoljenj za delovanje in izkoriščanje mineralne snovi v kamnolomih, kar se odraža predvsem v prekoračenih pridobivalnih prostorih  in neskladjih s prostorskimi načrti lokalnih skupnosti.
  5. Skupni imenovalec za glavno težavo v ugotovitvah civilnega nadzora je geografska umeščenost kamnolomov v okolje, oziroma umeščenost pridobivalnih prostorov v bližino bivanjskega okolja. Čeprav rudarska strategija kot neperspektivna nahajališča opredeljuje kamnolome, ki so v bližini naselij, ter za njih predvideva sanacija, pa se v vseh primerih, ki smo jih v AAG obravnavali, kaže tenzija do nadaljevanja ali celo širjenja izkoriščanja mineralne snovi ter na ta način tudi večji negativni vpliv na okoliško prebivalstvo. Ker v letih 2021-2023 poteče več kot 2/3 koncesijskih pogodb za izkoriščanje mineralne snovi, je pritisk za podaljšanje izvajanja takih dejavnosti s strani koncesionarjev velik, čeprav v marsikaterem primeru primeru ne izpolnjujejo več zakonskih meril in pogojev za izvajanje dejavnosti.
  6. V primeru posameznih kamnolomov je AAG ugotovila hude pomanjkljivosti pri izpolnjevanju zakonskih in pogodbenih obveznosti do te mere, da so izpolnjeni zakonski znaki za takojšnje prenehanje obratovanja ali celo odvzema rudarske pravice. O ugotovljenih nepravilnostih ter na podlagi prijav posameznikov ali civilnih inciativ  je AAG seznanila in opozorila Ministrstvo za infrastrukturo (pristojno za rudarstvo) ter pristojno glavno inšpekcijsko službo za rudarstvo. Na podlagi Zakona o rudarstvu bi pristojni organ po uradni dolžnosti moral začeti postopke za ugotovitev navedenih nepravilnosti in izreči  zakonsko predpisane sankcije. Pristojna inšpekcijska služba je v nekaterih primerih izvedla samo delno preverbo nekaterih nepravilnosti ter  opravila ogled posameznih kamnolomov, kljub dodatnim opozorilom pa se ni lotila preverbe glavnih očitanih pomanjkljivosti, kot so npr. prekoračen pridobivalni prostor, kar posledično pomeni odvzem rudarske pravice in zaustavitev del in izkoriščanja mineralne snovi. Na ta način je rudarska inšpekcija opustila dolžnostno ukrepanje in si po mnenju AAG zasluži naziv zmagovalke Črne liste AAG za leto 2021.
  7. V AAG ne nasprotujemo vsesplošnemu  gospodarjenju z mineralimi snovmi, vendar pa mora le to biti skladno z načrtovano politiko države na tem področju, torej uravnoteženo med vsemi družbenimi segmenti, kar omogoča ekonomično izrabo mineralnih surovin ter kvalitetno bivansko okolje. To pomeni, da je pri prostorskem načrtovanju tako na državnem kot lokalnem nivoju potrebno upoštevati načelo čim manjših negativnih vplivov na okoliško prebivalstvo, oziroma odmik pridobivalnih prostorov od naselij. To mora veljati tudi za že operativne kamnolome, ki se nahajo neposredno v samih naseljih, kot je tak primer recimo kamnolom Boben v Hrastniku.

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: