IZJAVA ZA JAVNOST

Alpe Adria Green, mednarodno društvo za varstvo okolja in narave (AAG) nasprotuje postavitvam  novih sežigalnic odpadkov v Sloveniji

(So)sežig ni rešitev!

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je na svoji 30. redni seji z dne 14.3.2022 pod točko št. 6 sprejel sklep o prodaji nepremičnin v lasti MOL ter tako omogočil začetek postopka umeščanja obrata za sežig odpadkov v Ljubljani. S tem je MOL tudi dejansko pristopila k reševanju problema nakopičenega odpada ter izkoriščanja odpadkov kot energenta kljub javnim in strokovnim pomislekom in nasprotovanju takšni praksi.

Alpe Adria Green iz spodaj navedenih okoljskih, javno zdravstvenih in tudi energetskih pomislekov nasprotuje uvajanju novih sežigalnic v Sloveniji. Koristi, ki jih takšni obrati prinesejo, so precej manjši od pomembnosti javnega zdravja in čistega okolja, prav tako pa obstajajo precej boljši načini za reševanje nakopičenih odpadkov predvsem lahke frakcije, ki je glavna surovina za sežig in pridobivanje dodatne energije.

Obrazložitev:

Vlada RS sprejema zakonodajo, ki pripravlja pravne podlage za umeščanje novih obratov za (so)sežig odpadkov v Sloveniji kljub temu, da Evropska unija že tri leta svetuje, naj članice postopoma opustijo finančno podporo za sežiganje odpadkov. Sežig odpadkov ni več opredeljen kot trajnostni koncept, zato je EU črtala izrabo odpadkov za energetske namene iz sistema zelenih investicj, tako da  načrtovane nove sežigalnice v Ljubljani, Mariboru in Kočevju  ne sledijo smernicam EU na področju izrabe odpadkov v energetske namene.

Glavni problemi uvajanja novih objektov za sežiganje odpadkov se odražajo v večih segmentih; od izpustov dodatnih količin CO2 in emisij nevarnih snovi v ozračje do  nastanka nevarnih odpadkov v obliki žlindre in filtrne pogače kot končnega produkta sežiganja odpadkov. Izredno pomembno je vprašanje varovanje zdravja ljudi, predvsem tistih, ki so v bližini objektov  za sežig/so-sežig odpadkov. Še tako nizke mejne vrednosti  namreč ne zagotavljajo negativnega vpliva na zdravje ljudi, kar se odraža predvsem v težkih boleznih dihal in na kar opozarjajo tudi strokovna združenja s področja javnega zdravja in medicine.

Sežiganje odpadkov povzroča nasprotni učinek, saj z njim potenciramo okoljske in zdravstvene probleme. Ta rešitev je odpovedala pri dveh ključnih kriterijih: energijska učinkovitosti in obremenjevanje okolja.

Učinkovitost energetske izrabe odpadkov je neposredno povezana z izpusti toplogrednih plinov (TGP) v atmosfero oziroma z vprašanjem, koliko goriva porabimo za enoto pridobljene koristne energije. Osnovni cilj vsake zelene tehnologije bi moral biti zmanjševanje obremenjevanja ozračja s TGP, ter s tem tudi zmanjševanje uporabe fosilnih virov. Ob primerjavi realnih podatkov iz naše edine sežigalnice v Celju s tehnologijo plinsko parne elektrarne (PPE), ki se gradi v Ljubljani, vidimo, da za 1 MWh proizvedene energije iz Celja izpustimo več CO2 v ozračje, tudi če upoštevamo zgolj ogljik fosilnega izvora. Ob primerjavi proizvodnje električne energije pa vidimo, da za 1 kWhel v Celju izpustimo kar 10x več CO2, kakor bo izpuščala nova PPE v Ljubljani:

Podatki za proizvodnjo 1 MWh skupne koristne energije	Sežigalnica Celje*	PPE enota**
Skupni izkoristek pretvorbe vstopne energije v končno uporabno energijo na pragu	32%	90%
Vstopna količina goriva	714 kg odpadkov	72 kg plina CH4
Dovedena energija v sistem	3,14 MW	1,12 MW
Vsebnost ogljika v gorivu	246 kg C	43 kg C
Izpusti CO2	904 kg CO2	198 kg CO2
Izpusti CO2 iz fosilnih virov	271 kg CO2***	198 kg CO2
Proizvodnja električne energije	50 kWh	500 kWh

*Vir: Toplarna Celje, brošura: https://www.simbio.si/cache/documents/5416ba7c8cc2a42b463cd6cf/Toplarna_brosura.pdf

**Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Plinsko_parna_elektrarna

*** Opomba: Odpadki vsebujejo 20% – 40% ogljika iz fosilnih virov (plastika), preostali ogljik pa je biološkega izvora in se šteje za podnebno nevtralnega;

Že v primerjavi z zadnjo in najmanj zaželeno fazo ravnanja z odpadki, odlaganjem na deponije, so sežigalnice bistveno bolj problematične: iz odlagališč se v ozračje izpusti polovico manj TGP, kakor pa če ves ogljik v odpadkih z izgorevanjem pretvorimo v CO2, saj ga polovico ostane vezanega v trdni obliki na deponiji[1]. Ob upoštevanju zgoraj navedenega deleža ogljika fosilnega izvora, odlaganje odpadkov dejansko pomeni odvzemanje ogljika iz atmosfere, v kolikor pa se odlagališčne pline ujame in koristno uporabi, pa je pozitivni učinek na atmosfero še toliko večji.

Sežigalnice odpadkov so bile učinkovite na začetku svojega obstoja, torej v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Vendar pa se je sčasoma izkazalo, da v zrak izpuščajo velike količin toksičnih spojin, zaradi česar so se začeli dodajati številni filtri na koncu in kompleksne naprave za sortiranje vhodnih materialov na začetku linije. Prav to je drastično zmanjševalo učinkovitost tehnologije, saj vse te naprave terjajo svojo količino energije, ter tudi surovine, ki dodatno povzročajo izpuste CO2. Strokovnjaki[2] potrjujejo, da je dejanski razkorak med formulo R1, po kateri se »uradno« izračunava učinkovitost, ter dejansko eksergijsko učinkovitostjo (torej okoljskim odtisom, ki upošteva vse elemente) več kot trikraten:

Tip obrata za predelavo odpadkov	Povprečni izkoristki po R1 formuli	Dejanski povprečni eksergijski izkoristki (%)
Soproizvodnji obrati (elektrika in toplota)	0,71	20,9
Proizvodnja pretežno elektrike	0,49	19,4
Proizvodnja pretežno toplote	0,64	18,8

Ob tem pa se postavlja vprašanje koliko filtrskim napravam lahko zaupamo, saj so odvisne od rednega vzdrževanja in oskrbovanja, torej igra pri obratovanju človeški faktor ključno vlogo.

Seveda pa tudi odlaganje odpadkov ni primerno, saj s tem preveč obremenjujemo tla in vodo. Zardi tega bi bilo najbolje prvi del napotka iz zadnje aktualne Strategije o ravnanju z odpadki RS, ki govori, da: »Nove zmogljivosti morajo omogočiti postopke sežiganja odpadkov v namenskih objektih z visoko stopnjo energijske predelave odpadkov (naprave za učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje z nizkimi emisijami v življenjskem ciklu)« popolnoma opustiti, saj tega pogoja sežigalnice odpadkov nikakor ne dosežejo, ter se osredotočiti na nove tehnologije o katerih beremo v nadaljevanju navedbe: »oziroma uporabo naprav za uplinjanje odpadkov, pri čemer se lahko nastali plini uporabijo kot surovina (skozi prenovitvene procese) ali kot gorivo za naprave za učinkovito soproizvodnjo toplote in električne energije za daljinsko ogrevanje in hlajenje z nizkimi emisijami v življenjskem ciklu.«.

---

[1] Yuri Rommel Vieira Araújo, Monijany Lins de Góis, Luiz Moreira Coelho Junior, Monica Carvalho; Carbon footprint associated with four disposal scenarios for urban pruning waste; Environ Sci Pollut Res 2017;

[2] Mario Grosso, Astrid Motta, Lucia Rigamonti; Efficiency of energy recovery from waste incineration, in the light of the new Waste Framework Directive; Waste Management 30 (2010);

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST