Upravna enota Slovenska Bistrica je 20.04.2022 izdala odloločbo s katero je zavrnila zahtevo investitorja za izdajo gradbenega dovoljenja za izgradnjo male veterne elekrarne “KALŠE”.
AAG kot stranka v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za VE Kalše zagovarjala, da je sicer gospodarska pobuda svobodna (74.člen Ustave RS), vendar pa ima hkrati vsakdo pravico do zdravega življenjskega okolja (72.člen Ustave RS). Obenem je v skladu z 67. členom Ustave RS lastnini zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. Ker je znano, da vetrne elektrarne uničujejo turizem v naravnem in kulturnem okolju, je s tem ogrožena turistična dejavnost krajanov Kalš v čudovitem okolju na okrog 700 m nadmorske višine in je kršenje 67. člena Ustave RS očitno, poleg ogrožanja zdravja in bivalnih razmer.
UE je ugotovila, da je investitor nepravilno prikazal vetrno elektrarno (tip Vensys 82), kot da ima nazivno moč 0,999 MW. V resnici podjetje Vensys izdeluje VE z 1,5 MW kot tip z najnižjo močjo. V Sloveniji je leta 2018 sicer več investitorjev prijavilo na Agencijo za energijo VE z nazivno močjo 0,999 MW, kakršnih nihče ne izdeluje. Prepričani smo, da je agencija to vedela, prav tako Ministrstvo za infrastrukturo.
Tudi, če se programsko omeji moč na 0,999 MW, kar je želel uveljaviti investitor, pa fizične dimenzije ostanejo na moči 1,5 MW, v dimenzijah: višina stolpa 85 m, dolžina vsake lopatice 41,15 m in skupna višina z lopatico v najvišji legi 126 m, kar opredeljuje objekt kot tak in njegovo umeščanje z vsemi vplivi.
Zakaj se investitorji poslužujejo tovrstnih prevar?
Ker je kratkovidna politika poslancev odločila s spremembo Zakona o kmetijskih zemljiščih, da je male vetrne elektrarne do 1 MW dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, v poenostavljenem postopku.
Pri tem naj opozorimo še na zavajajoč naziv za take vetrne elektrarne, to je mala vetrna elektrarna – MVE. Termin mala se uporablja za male dimenzije, tako izraz razumemo v drugih primerih. Tako odločevalci in ministrstva zmotno odločajo o dovoljenjih za umeščanje MVE, češ, saj je mala. Tak kolos ni majhen, je nevaren za poseljeno okolico in spada, tudi po tolmačenju UE med zahtevne objekte.
Drugo, ugotovljeno zavajanje investitorja je bilo velikost zemljišča, na katerem naj bi bil poseg v prostor. Investitor je od zasebnika kupil parcelo 451/20 k.o.739 Kalše, kvadratne oblike v izmeri 20×20 m in v vlogi zatrjeval, da bo izključno na njej zgradil VE. Iz dimenzij VE je jasno, da tega ne more v nobenem primeru. Toda vsa soglasja, tako za vode kot za gozd in naravovarstvo so se nanašala na to krpico zemlje, ki je sredi večje parcele zasebnika, ki je parcelico prodal. Ker pa je zasebnik na črno posekal gozd vse naokrog, je Zavod za gozdove zahteval pogozditev. Tako je parcela investitorja kot goli otok sredi vrnjenega gozda.
Za primer, kako velik prostor je potreben za izgradnjo objektov vetrnih elektrarn takih dimenzij navajamo načrt VE na Košenjaku nad Dravogradom, kjer investitor Dravske elektrarne Maribor navaja izravnano površino in posek gozda v izmeri 100×60 m za vsako VE, kar je blizu nogometnemu igrišču. Gre za prostor za posebno dvigalo, kose vetrne elektrarne: lopatice, dele stebra, generator in drugo opremo ter manevrski prostor za dovoz delov s tovornjaki za izredne tovore (primer na sliki):
Prevoz dela stebra za vetrno elekrarno
Upravna enota je ugotovila še več drugih neskladij, med drugim, da je študija hrupa neveljavna, ker ni v skladu z novejšo uredbo. Pri tem je potrebno poudariti, da študija ni obravnavala pulznega nizkofrekvenčnega hrupa VE niti infrazvoka (ker ni predpisa, tak hrup je pa dejstvo), ki sta dokazano nevarna za zdravje v času življenjske dobe VE 20 let. Običajno (npr.: Nemčija) postavijo novo še za 20 let. Zelo pomembno je tudi, da je najbližje stanovanje le 160 m od lokacije VE. V območju znotraj 500 m pa je 20 stanovanjskih objektov, kar je nesprejemljivo blizu.
Zato UE ugotavlja, da je treba uveljaviti načeli preventive in previdnosti po Zakonu o varstvu okolja, zaradi odsotnosti predpisov s področja celotnega hrupa VE. Prav tako ni predpisov o najmanjših razdaljah od VE do stanovanjskih enot.
UE je opozorila tudi na sosedsko pravo in na Stvarnopravni zakonik, da si sosedje ne smejo povzročati škode s svojimi posegi.
Pri tem AAG opozarja vse lastnike zemljišč, do katerih prihajajo investitorji v VE, da so odgovorni za povzročanje škode in druge vplive, ko dovoljujejo izgradnjo industrijskih con z vetrnimi elektrarnami, saj vplivi VE sežejo daleč preko meja parcel oddanih v najem ali prodanih. Morda bodo potrebne tudi tožbe do takih neodgovornih lastnikov.
Slovenija je kot soba z dragocenim porcelanom!
ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!
Spletna platforma za okoljsko pravo EU
You must be logged in to post a comment.