c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

Drugo mnenje: Ogljikov dioksid in politika


mag. Tomaž Ogrin – član strokovne komisije AAG

Dihamo zrak, porabljamo kisik iz njega, izdihamo ogljikov dioksid in vodne hlape. Tako človeštvo in živali. Rastline vdihavajo ogljikov dioksid in vodne hlape ter izdihavajo kisik. Poenostavljeno povedano. Te procese spremljajo tudi spremembe energije. Rastline so ustvarile večino kisika v ozračju.

Pred štirimi milijardami let je bilo v zraku 80 odstotkov ogljikovega dioksida (CO2 ) kot navaja dr. Fred Goldberg (1942 – 2016) iz Švedske(1), ki je proučeval tudi polarna območja in sodeloval na številnih klimatskih konferencah in klimatskih sprememb ne zanika. Te so vedno bile, so in bodo. Ogljikov dioksid se je od tedaj pretvarjal v karbonate, spojine z ogljikovim dioksidom, vpili so ga oceani in se je nalagal na dnu kot apnenec. Danes ga je v zraku le še dobrih 400 ppm (delcev na milijon vseh), kar je 0,04 odstotka. Če bi se njegova koncentracija prepolovila, bi rastline odmrle, življenje bi ugasnilo. Znano je, da ga v rastlinjakih še dodajajo, da rastline bolje uspevajo. Če želimo preživeti, je bolje imeti nekoliko več ogljikovega dioksida v zraku kot pa manj in s tem več hrane in gozdov, ki požirajo ogljikov dioksid. Pa tudi energije bomo ob toplejšem podnebju porabili manj. 

To pa je ob nedavnih podražitvah, ki bodo najmanj ostale, če se ne celo povečale, neznansko bolj pomembno kot vsa nepotrebna panika okrog višje povprečne temperature našega planeta. Slovenija mora reševati sebe in ne fantazirati, da bo karkoli vplivala na podnebje. Če dr. Golob ne bo nehal kovati Grete v nebo(2), kot pravi, se nam slabo piše in kaže, da res, če bomo napačno volili. Napačno pojmovanje zelenega nam bo življenje silovito podražilo, tako, kot se je Nemcem zelena elektrika(3).

Kaj pa če bi se povprečna prisotnost ogljikovega dioksida v zraku podvojila? Nič hudega, povprečna temperatura ozračja bi se dvignila za okrog pol stopinje kot sledi iz podrobne študije fizika dr. Dieterja Schildknechta iz leta 2020(4), ki ni edina te vrste. Kako to? Napovedi politike so vendar grozljive že več let. Od tiste goljufije s hokejsko palico, krivulje na diagramu, po kateri naj bi se povprečna temperatura ozračja silovito dvignila. Rešila nas je narava. Ogljikov dioksid ne more sprejemati toplote, ki prihaja od tal, v nedogled, z njo se nasiti. Pojav nasičenosti poznamo pri vodi (vlagi) v zraku. Ko jo je preveč, pade dež. 

Kar 70 odstotkov površine planeta je pokrite z globoko vodo. Voda je v vseh  pogledih čudovita molekula. Tudi v privzemanju toplote, ki prihaja od tal, ki jih segreva sonce. Voda je daleč najmočnejši toplogredni plin v zraku, torej tisti, ki toploto oddaja nazaj, da nam je toplo na zemlji. 

Voda in ogljikov dioksid odlično sodelujeta v prid naravi in človeštvu. Ogljikov dioksid se namreč raztaplja v vodi. Mrzla morja ga še enkrat več raztopijo kot topla. Nekaj se ga z vodo tudi spoji, porabijo ga pa tudi morski organizmi. Ogljikov dioksid se stalno izmenjuje med  zrakom in vodo, med severom, tropi in jugom, dnevom in nočjo ter z letnimi časi. Gre za ogromne količine, kjer se človekov ogljikov dioksid izgubi. Voda pa prispeva še oblake, ki jih vzpodbudi tudi sonce. Več oblakov zniža temperaturo, v kateri živimo in sonce je manj prodorno. Pravzaprav nas mora skrbeti daljše povečanje oblačnosti. 
Torej, sonce, morja in oblaki določajo naše prijetno življenjsko okolje, ki se bistveno ne bo poslabšalo še na mnoga leta, vsaj ne zaradi človekovega ogljikovega dioksida. Panika, vzpodbujana od korumpirane politike zgolj hrani bankirje in nam draži življenje.

Viri:

#skupajsmoAAG #togetherAAG #заједносмоAAG #заедносмеAAG

#zajednosmoAAG #insiemesiamoAAG

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!!!

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

Podprite nas – doniraj AAG- 1% dohodnine

Postanite partner AAG

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: