Evropska komisija je 26.10.2022 predstavila predloge za strožja pravila o onesnaževalih zunanjega zraka ter površinskih in podzemnih voda ter o čiščenju komunalne odpadne vode. Čist zrak in voda sta bistvena za zdravje ljudi in ekosistemov. Samo zaradi onesnaženosti zraka vsako leto prezgodaj umre skoraj 300 000 Evropejcev in Evropejk, na novo predlagana pravila pa bodo v desetih letih za več kot 75 % zmanjšala število smrtnih žrtev zaradi ravni glavnega onesnaževala PM2,5, ki presegajo smernice Svetovne zdravstvene organizacije. Vsa nova pravila na področju kakovosti zraka in vode zagotavljajo jasno donosnost naložb zaradi koristi na področju zdravja, prihrankov energije, proizvodnje hrane, industrije in biotske raznovrstnosti. Komisija na podlagi izkušenj z izvajanjem veljavne zakonodaje predlaga, da se znižajo dovoljene ravni onesnaževal in izboljša izvajanje pravil za zagotovitev, da se cilji zmanjšanja onesnaževanja pogosteje dosežejo v praksi. Današnji predlogi so ključni korak naprej pri uresničevanju cilja ničelnega onesnaževanja v okviru evropskega zelenega dogovora, tj. do leta 2050 živeti v okolju brez škodljive onesnaženosti. Poleg tega so odziv na izrecne zahteve Konference o prihodnosti Evrope.
Izvršni podpredsednik Komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je povedal: „Naše zdravje je odvisno od našega okolja. Nezdravo okolje ima neposredne in drage posledice za naše zdravje. Vsako leto na stotine tisočev Evropejcev in Evropejk umre prezgodaj, še veliko več pa jih trpi za srčnimi in pljučnimi boleznimi ali rakom, ki ga povzroča onesnaženost. Dlje ko dopuščamo tako onesnaževanje, višji so stroški za družbo. Doseči želimo, da do leta 2050 v našem okolju ne bo škodljivih onesnaževal. To pomeni, da moramo prizadevanja okrepiti že danes. Naši predlogi za nadaljnje zmanjšanje onesnaževanja vode in zraka so ključni del teh prizadevanj.“
Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je dodal: „Kakovost zraka, ki ga dihamo, in vode, ki jo uporabljamo, je bistvena za naše življenje in prihodnost naše družbe. Onesnažen zrak in voda škodujeta našemu zdravju, gospodarstvu in okolju ter najbolj prizadeneta ranljive skupine. Zato je naša dolžnost, da očistimo zrak in vodo za naše in prihodnje generacije. Cena neukrepanja je veliko višja od stroškov preprečevanja. Zato Komisija zdaj sprejema ukrepe, da bi zagotovila usklajen odziv na ravni Unije in bolje reševala problem onesnaževanja pri viru, tako lokalno kot tudi čezmejno.“
Čistejši zunanji zrak do leta 2030 in cilj ničelnega onesnaževanja do leta 2050
S predlagano revizijo direktiv o kakovosti zunanjega zraka bodo evropski vmesni standardi kakovosti zraka, določeni za leto 2030, tesneje usklajeni s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, EU pa bo na poti k doseganju ničelnega onesnaževanja zraka najpozneje do leta 2050, kar je v sinergiji s prizadevanji za podnebno nevtralnost. V ta namen predlagamo redni pregled standardov kakovosti zraka, da bi jih lahko znova ocenili v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dokazi ter družbenim in tehnološkim razvojem. Predlaga se, da se letna mejna vrednost za glavno onesnaževalo – drobne delce (PM2,5) – zmanjša za več kot polovico.
Revizija bo zagotovila, da bodo imeli ljudje, katerih zdravje trpi zaradi onesnaženosti zraka, pravico do odškodnine v primeru kršitve pravil EU o kakovosti zraka. Prav tako bodo imeli pravico, da jih v kolektivnih odškodninskih tožbah zastopa nevladna organizacija. Predlog bo poleg tega zagotovil večjo jasnost glede dostopa do pravnega varstva, učinkovitih kazni in boljšega obveščanja javnosti o kakovosti zraka. Nova zakonodaja bo podpirala lokalne organe z okrepitvijo določb o spremljanju in modeliranju kakovosti zraka ter izboljšanimi načrti kakovosti zraka.
Današnji predlogi nacionalnim in lokalnim organom prepuščajo odločitev o tem, katere konkretne ukrepe bodo sprejeli za doseganje standardov. K temu pa bodo pomembno prispevale tudi obstoječe in nove politike EU na področjih okolja, energije, prometa, kmetijstva, raziskav in inovacij ter na drugih področjih, kot je podrobno opisano v informativnem pregledu.
Današnji predlog bo pripomogel h korenitemu izboljšanju kakovosti zraka po vsej Evropi do leta 2030, ki bo prineslo koristi, ki se ocenjujejo na 42 milijard evrov bruto na leto in naj bi do leta 2030 narasle do 121 milijard evrov, letni stroški pa naj bi znašali manj kot 6 milijard evrov.
Ravni PM 2,5 leta 2020
Raven PM 2,5 leta 2030
(smernice Svetovne zdravstvene organizacije: <5 µg/m³, letno; predlog za leto 2030: <10 µg/m³; veljavna direktiva: <25 µg/m³)[i]
Onesnaženost zraka je največja okoljska grožnja za zdravje in glavni vzrok kroničnih bolezni, med njimi možganske kapi, raka in sladkorne bolezni. Zadeva vse Evropejce in Evropejke ter nesorazmerno prizadene občutljive in ranljive družbene skupine. Poleg tega ogroža okolje z zakisljevanjem, evtrofikacijo ter škodo v gozdovih, ekosistemih in na kmetijskih rastlinah.
Boljše in stroškovno učinkovitejše čiščenje komunalne odpadne vode
Revidirana direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode bo Evropejcem in Evropejkam prinesla čistejše reke, jezera, podzemne vode in morja, čiščenje odpadne vode pa bo stroškovno učinkovitejše. Da bi lahko odpadno vodo čim bolje izkoristili kot vir, se predlagata cilj energijske nevtralnosti sektorja do leta 2040 in izboljšanje kakovosti blata, da bi bila mogoča pogostejša ponovna uporaba, kar bi prispevalo k bolj krožnemu gospodarstvu.
Več izboljšav bo podprlo varovanje zdravja in okolja. Te vključujejo obveznosti pridobivanja hranil iz odpadne vode, nove standarde za mikroonesnaževala in nove zahteve za spremljanje mikroplastike. Obveznosti čiščenja odpadne vode bodo razširjene na manjše občine s tisoč prebivalci (trenutno je omejitev dva tisoč prebivalcev). Za lažje obvladovanje močnega deževja, ki je zaradi podnebnih sprememb pogostejše, je treba v večjih mestih pripraviti celostne načrte gospodarjenja z vodnimi viri. Nazadnje Komisija na podlagi izkušenj s COVID-19 predlaga sistematično spremljanje odpadne vode glede več virusov, tudi CoV-SARS-19 in odpornosti proti antimikrobikom.
Države članice EU bodo morale vsem, zlasti ranljivim in marginaliziranim skupinam, zagotoviti dostop do sanitarnih storitev.
Ker 92 % strupenih mikroonesnaževal v odpadnih vodah EU izvira iz farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov, bo nova shema razširjene odgovornosti proizvajalcev od teh zahtevala plačilo stroškov njihovega odstranjevanja. To je v skladu z načelom „onesnaževalec plača“ in bo spodbudilo raziskave in inovacije za izdelavo proizvodov brez strupov ter zagotovilo pravičnejše financiranje čiščenja odpadne vode.
Sektor odpadne vode ima velik neizkoriščen potencial za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, na primer iz bioplina. Države članice EU bodo morale tudi spremljati industrijsko onesnaževanje pri viru, da bi povečale možnosti za ponovno uporabo blata in očiščene odpadne vode ter se tako izognile izgubi virov. Pravila o pridobivanju fosforja iz blata bodo podprla njegovo uporabo za proizvodnjo gnojil, kar bo koristilo proizvodnji hrane.
Ocenjuje se, da bodo spremembe prinesle zvišanje stroškov za 3,8 % (na 3,8 milijarde evrov na leto leta 2040) in koristi v vrednosti več kot 6,6 milijarde evrov na leto, pri čemer bo razmerje med stroški in koristmi v vsaki državi članici pozitivno.
Zaščita površinskih in podzemnih voda pred novimi onesnaževali
Komisija na podlagi najnovejših znanstvenih dokazov predlaga posodobitev seznamov onesnaževal vode, ki jih je treba strožje nadzorovati v površinskih in podzemnih vodah.
Na sezname bo dodanih 25 snovi z dobro dokumentiranimi problematičnimi učinki na naravo in zdravje ljudi. Med njimi so:
- PFAS, velika skupina „večnih kemikalij“, ki se med drugim uporabljajo v kuhinjski posodi, oblačilih in pohištvu, peni za gašenje požarov in izdelkih za osebno nego;
- vrsta pesticidov in razgradnih produktov pesticidov, kot je glifosat;
- bisfenol A, mehčalo in sestavni del plastične embalaže;
- nekateri farmacevtski izdelki, ki se uporabljajo kot protibolečinska in protivnetna zdravila, ter antibiotiki.
Snovi so bile izbrane in standardi zanje določeni s preglednim znanstvenim postopkom.
Poleg tega Komisija na podlagi izkušenj, pridobljenih pri incidentih, kot je pomor rib v Odri, predlaga obvezna opozorila po incidentih za predele nižje po reki. Predlagana pravila vsebujejo tudi izboljšave spremljanja in poročanja ter lažje prihodnje posodabljanje seznama, da bi lahko sledili najnovejšim znanstvenim dognanjem.
Nova pravila priznavajo kumulativne ali kombinirane učinke mešanic snovi in razširjajo trenutno osredotočenost zgolj na posamezne snovi.
Poleg tega bodo standardi za 16 onesnaževal, ki jih pravila že zajemajo, vključno s težkimi kovinami in industrijskimi kemikalijami, posodobljeni (večinoma poostreni), štiri onesnaževala, ki niso več grožnja na ravni Unije, pa bodo odpravljena.
Naslednji koraki
Predloge bosta zdaj obravnavala Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku. Ko bodo sprejeti, bodo začeli veljati postopoma, z različnimi cilji za leta 2030, 2040 in 2050, kar bo industriji in javnim organom omogočilo dovolj časa za prilagoditev in naložbe, kjer bodo potrebne.
VIR: https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_22_6278
Povezava: WHO zmanjšuje smernice za dovoljene vrednosti onesnaženosti zraka iz fosilnih goriv
NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK– NIČ VAS NE STANE
_____________MEDNARODNI OKOLJSKI CENTER "ALPE ADRIA GREEN"______________ 
You must be logged in to post a comment.