c. Borisa Kidriča 37c, Slovenski Javornik – Jesenice, SLOVENIJA – EU. Za obisk v pisarni je potrebna predhodna najava na email: info@alpeadriagreen.com ali na GMS: 051 311 450

EKO PATRULJA AAG NA SAVI DOLINKI – “GRADITEV RAZBREMENILNEGA JEZU POD KAMPOM ŠOBEC”


EKO PATRULJA AAG je na poziv članov AAG iz okolice Bleda in Lesc 4.11.2022 izvedla ogled Save Dolinke pred Lescami in ugotovila da gre za novogradnjo jezu na Savi Dolinki, pri kampu Šobec – načrt zanj je bil potrjen s strani Agencije RS za okolje (ARSO). V AAG izražamo resno zaskrbljenost, saj z gradnjo novih jezov na naših rekah ne sledimo ciljem Evropske unije glede odstranjevanja rečnih ovir, temveč sledimo zahtevam malih interesnih skupin in postavljamo nove ovire ter tako onemogočamo obnovo rečnih habitatov. Evropska unija je namreč obnovo rečnih habitatov uvrstila med pomembne naravovarstvene cilje v mnogih strateških dokumentih, posredno pa ta proces narekujeta tudi habitatna in vodovarstvena direktiva. Cilj strategije EU za biotsko raznolikost do leta 2030 je obnoviti vsaj 25.000 kilometrov rečnih habitatov.[1]

Eden ključnih elementov strategije je sanacija vsaj 25.000 km rek z odstranitvijo ovir in obnovo poplavnih ravnic.

Ta cilj je bil nujen, če upoštevamo trenutno stanje ohranjenosti rečnih ekosistemov. Razdrobljenost rek zaradi gradnje ovir (jezovi, pregrade, cestni in železniški prehodi, nasipi in druge ovire, ki drobijo naše reke) je namreč ena največjih groženj biotski raznovrstnosti sladkovodnih ekosistemov.

Ovire na rekah, ki so davno tega poganjali industrijo ter protipoplavne pregrade in zajetja, so eden glavnih razlogov, da reke po Okvirni direktivi EU o vodah ne dosežejo dobrega ekološkega stanja, in so ključni vzrok za 93-odstotni upad populacij evropskih sladkovodnih migratornih rib v zadnjih desetletjih. Pobude za odstranjevanje ovir po vsej Evropi (Living European Rivers, Dam Removal Europe) dosegajo pomembne rezultate z izvedbo konkretnih projektov na terenu. Na primer, WWF (Svetovna organizacija za varstvo narave) v sodelovanju s številnimi partnerji že več kot štiri leta odstranjuje jezove in druge ovire iz rek. Do danes so uspešno sprostili več kot 600 kilometrov rek in tako zmanjšali ogromne pritiske na selitvene vrste rib. V Evropi so odstranili vsaj 5.000 jezov, največ v Španiji, v Franciji, na Švedskem, Finskem, Nemčiji, Belgiji, Poljski, Črni gori. Leta 2009 je Francoska vlada sprejela politiko odstranjevanja rečnih ovir, ki vključuje tudi zakonski in finančni okvir.[2]

V Sloveniji do sedaj nismo odstranili niti enega jezu, čeprav kar 60 % slovenskih rek zaradi vpliva hidromorfoloških obremenitev (jezovi in pregrade) ne dosegajo dobrega ekološkega stanje, zato je podpora odstranjevanju zastarelih jezov (ne gradnja novih) in revitalizaciji rek bistvenega pomena za obnovo slovenskih rek. V Sloveniji imamo približno 27.000 kilometrov rek, na njih pa naj bi stalo okrog 4.000 –5.000 manjših jezov ter še vsaj 400 malih in 50 večjih hidroelektrarn. Skupaj imamo tako v povprečju približno en jez na petih kilometrih vodotokov.

Z jezom Šobec bomo dodali še eno oviro?

Slovenija varuje svoje naravno bogastvo z zakonodajnim okvirom, ki temelji na evropskih direktivah o varstvu narave (Direktiva o habitatih, Direktiva o pticah). Hkrati predstavlja varovanje voda v skladu z Okvirno direktivo EU o vodah pomembno obveznost pri upravljanju z vodami, ki zagotavlja ohranjanje bioloških elementov kakovosti vode. A je v praksi drugače – trenutno stanje vodnih teles v Sloveniji zahteva nujne ukrepe za izboljšanje stanja vodnih teles z vidika Okvirne direktive EU o vodah ter Direktive o habitatih in Direktive EU o pticah v smislu ohranjanja habitatov in vrst, ki so odvisne od voda. Slovenija mora spoštovati evropske predpise, ki se nanašajo na zaščito in ohranjanje naravnih ekosistemov.

Na MOP smo iz AAG poslali dopis v katerem MOP pozivamo k sodelovanju pri uresničevanju cilja Strategije EU za biotsko raznolikost do leta 2030, ki je obnoviti vsaj 25.000 kilometrov rečnih habitatov, saj si tudi v Sloveniji želimo prispevati k ohranjanju biotske raznovrstnosti v Republiki Sloveniji.

MOP smo v dopisu tudi pozvali, da Slovenija preneha s prakso postavljanja jezov na rekah ter s podporo odstranjevanju jezov prispevamo k zaščiti sladkovodnih ekosistemov z obnovo slovenskih rečnih habitatov.[3]


[1] https://ec.europa.eu/environment/strategy/biodiversity-strategy-2030_en

[2] https://damremoval.eu/

[3] https://openrivers.eu/

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK

NAMENITE 1,0% DOHODNINE ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK– NIČ VAS NE STANE

Spletna platforma za okoljsko pravo EU

POSTANITE ČLAN AAG

Plačilo Članarine

PRIJAVA NA SPLETNI ČASOPIS AAG – HRAST




%d bloggers like this: